TRIKRAT KONCETRIRANO
Če bi vas hotela prepričati, da obiščite Kras, bi vam še pred slabim mesecem dala popolnoma drugačen nasvet, kot bo ta.
Kras mi pomeni spomin na otroštvo. Vame vnese veselje, mir in prikliče slike otroške igrivosti. Primorci imajo v mojem srcu posebno mesto, zato se še danes moje poti pogosto stekajo na Primorsko, na Obalo, pa tudi na Kras in v Vipavsko dolino. V zadnjem letu sem se po Krasu in Vipavskem potepala zelo pogosto. Vedno je motivacija čudovita pokrajina, raznovrstnost, meni čarobne kraške vasice, njihova arhitektura, tišina, ki jo obogatijo ptičje čivkarije, brenčanje čebelic in šelestenje listov v vetru, ter vedno in znova odlična preprosta hrana, ki napaja spomine na nonino kuhinjo. No, in če bi vam zdajle napisala seznam must see in must do stvari na Krasu, bi začela s to zgodbo.
Bilo je kras–no sončno jutro v zgodnjem septembru, ko poletna vročina malo popusti in se ceste proti Primorski počasi praznijo. Z Majo in Sonjo smo se usedle v avto in se v prešernem razpoloženju odpravile na pot.
Pred časom sem slišala, da Kras lahko doživiš drugače, kot sem ga odkrivala doslej. Z različnimi kolesarskimi izleti, pohajkovanjem po Teranovi poti pa z martinovanjem, seveda tudi z obiskom Štanjela in čudovitega Ferrarijevega vrta ali preprosto kosila s pršutom, joto in teranom. Tokrat smo se odpravile iskat zaklad. No, mogoče je bil za nas zaklad že izvirno igranje, ki smo ga bile deležne, še bolj pa na široko odprta vrata v dom dveh čudovitih oseb.
NA KRASU SE ZGODI ČAROVNIJA
In tu začnem njuno zgodbo, s katero pridemo tudi do prav posebnega vpogleda v življenje domačinov, do čisto drugačnih spoznanj o Krasu in njegovi zgodovini. Vojka in Jurij sta se na Kras preselila pred 12 leti. In to kljub temu, da je on Ljubljančan, ona pa sicer vetrovna Ajdovka. Tu se jima je zgodila čarovnija, pravita. Ko sta nas povabila na svoj čudoviti kraški vrt, nam postregla z mareličnim štrudlom, ki ga je spekel Jurij, zeliščnim čajem, ki ima svojo zgodbo, sta nam s polno smeha povedala svojo kraško štorijo.
Jurij in Vojka
»Naša naloga je Kras oživiti. Povezati družine, jim z butičnim turizmom prinašati zaslužek, da bodo lahko ostali in tu ustvarjali.«
Prepotovala sta veliko sveta in kot pravita, na koncu pristala v najbolj prijazni vasi na svetu. Tomaj je na Krasu velikokrat spregledan. Tokrat smo tu ostale ves dan. Vojka vrvežavo s spevnim vipavsko-kraškim narečjem pove, kako sta prišla na Kras. »Dva psa in ena mačka ter midva nismo spadali v eno ljubljansko stanovanje niti ne v dvosobno stanovanje v Radovljici. Začela sva se razgledovati po podeželju. Veste, zemlja na Krasu se običajno ne prodaja in midva sva imela srečo, da sva naletela na ta čudoviti kos zemlje, kjer sva si lahko ustvarila najin novi dom.« Prej oba zelo zaposlena s službama v Ljubljani in po Evropi, sta se počasi prilagajala ritmu Krasa in iskala nove, drugačne načine ustvarjanja, življenja.
»Začela sva se spraševati, kaj hočeva od življenja. In kmalu sva dobila zelo jasne odgovore. Začela sva čutiti drugače. Želela sva vračati temu okolju, tem ljudem, kar so nama lepega dali. Vedno pravim, da tu živijo najčudovitejši ljudje. Ko sva se preselila sem, so nama vsi prijazno pomagali. Na porton sva dobivala in še vedno dobivava različne dobrote, tudi ogromno sadja. Nisva ga mogla pojesti, nosila sva ga prijateljem v Ljubljano, pa še ga je bilo preveč. Tako sva začela kuhati marmelade. To je bil najin prvi pravi kraški projekt, ki je nastal zelo spontano. Veste, na Krasu skoraj ni zemlje, na Krasu je kamen. Kar se tu ustvari, je trikrat bolj koncentrirano. In to sva videla pri najinih marmeladah. Res so polnega okusa. Zdaj imava v ponudbi znamke Mmm Beatrice 29 marmelad, dva čebulna čatnija in paradižnikovo šalšo.« Jurij razloži, zakaj jima je to delo tako priraslo k srcu.
Vasica Tomaj
»Želela sva spet delati z rokami, in ne samo z glavo in samo za računalnikom. S temi marmeladami sva pristala v štirih državah po Evropi. Dvakrat so bile že v protokolarnih darilih republike Slovenije. Zaradi take koncentracije okusa, ki ga ponujajo pridelki na Krasu, so najine marmelade skoraj brez sladkorja. Na kilogram sadja dodava največ šest dekagramov sladkorja, nekatere pa so celo čisto brez.«
KONCENTRIRANA ČUSTVA, STRASTI IN ZRAK
Skozi njuno zgodbo smo lahko videle, da so na Krasu koncentrirani tudi čustva, strasti in zrak. In prav to želita ponuditi svojim gostom, zato sta pred letom ustvarila še en projekt. Menita namreč, da se Kras lahko samozavestno postavi ob bok tudi takim turističnim destinacijam, kot sta Toskana in Provansa. Predstavljata ga kot butično izbiro. Tako sta prišla do igrifikacije, ki ljudem omogoča osebno turistično izkušnjo in aktivno preživljanje dopusta. Prej je bilo na Krasu bolj malo organiziranih doživetij. V 18 mesecih sta razvila tri izvrstne igre in dodala še avtentična doživetja, v katera povezujeta tudi domačine. Nastala je Karra. Njun drugi projekt. Opišeta jo takole: »Karra je osebna gostiteljica in ustvarjalka izjemnih kraških doživetij. Ima dobro razvito detektivsko žilico, obožuje sobe pobega in love za zakladom, obožuje dobro hrano in avtentična doživetja.« Me tri lahko vse potrdimo.
Ko smo se posladkale z zavitkom iz koncentriranih marelic in čajem iz kraških zelišč, nam je Jurij dal v roke veliko torbo in nas poslal po Viktorijin zaklad. To je ena izmed igrificiranih možnosti spoznavanja ne samo Krasa, ampak tudi soigralcev. Z zankami in ugankami v roki smo spoznavale čudovito vasico Tomaj, njeno zgodovino ter nekdanje prebivalce. Več vam ne smem izdati, saj je absolutno krasno, da Viktorijino skrivnost odkrijete sami.
Lahko pa napišem, da je Tomaj čarobna vasica, ki se ponaša s 3000-letno zgodovino. Bil je upravno, gospodarsko, šolsko in tudi cerkveno središče znanja, saj so vanj vedno pošiljali najvišje cerkvene dostojanstvenike. Bil je kulturno središče širše primorske regije. Zdaj tu ni niti pošte niti trgovine, osnovna šola pa ima samo nižjo stopnjo, pove Vojka. »V zadnjih 75 letih se je število prebivalstva prepolovilo. In naša naloga je Kras oživiti. Povezati družine, jim z butičnim turizmom prinašati zaslužek, da bodo lahko ostali in tu ustvarjali.«
Vasica Tomaj
»Veste, na Krasu ni zemlje, na Krasu je kamen. Kar se tu ustvari, je trikrat bolj koncentrirano. In to sva videla pri najinih marmeladah. Res so polnega okusa.«
EDINSTVENA SOBA POBEGA IZ GMAJNE
Najsodobnejši trendi v turizmu so prav igrificirane oblike odkrivanja dežele. Tako sta poleg odkrivanja zaklada prek Viktorijine skrivnosti naredila še sobo pobega Srečka Kosovela in rešitev iz gmajne. To je edina soba pobega na svetu v kraški gmajni. »Množični turizem ne sodi na Kras, zato sprejemamo skupine do 30 ljudi. Razdelimo jih v manjše skupine in vsak se lahko poda na svojo pot po Krasu prek naših iger, delavnic in drugačnih izzivov. K nam prihajajo družine, skupine prijateljev, imamo praznovanja obletnic, rojstnih dni, tudi zelo veliko poslovnih skupin, za katere pripravimo teambuildinge. Dobra hrana, srčni ljudje in pristni Kras, to je pravo prijateljsko druženje in teambuilding.«
Kip Srečka Kosovela v Tomaju
Imata več kot 30 partnerjev, ki so se jima pridružili in skupaj ustvarjajo zgodbe Krasa. Ponudijo tudi avtentična doživetja, v katerih goste peljejo do različnih kraških ustvarjalcev, tudi takih, ki jih turisti še ne poznajo. Peljejo jih k njim domov, da spoznajo pravo življenje domačinov, keramičarja, kamnoseka, zeliščarico, organizirajo romantično večerjo v gmajni v soju svečk pa gibalne terapije, terapije z zvočnimi gongi in še kaj. In seveda za konec, ali za začetek ali za vmes, tudi kraško marendo, kosilo ali večerjo. In nastanitev, če želite na Krasu ostati dlje.
KRAŠKA POEZIJA POJEDINE
Po enoinpolurnem raziskovanju Tomaja, reševanju ugank in odkriti Viktorijini skrivnosti smo prišle nazaj na njun vrt, kjer nas je čakala prava pojedina. Miza je bila okrašena z zelišči in začimbami iz njunega vrta. Da bi lahko okusili vse tiste do šestkrat koncentrirane kraške marmelade Mmm Beatrice, čatni in paradižnikovo šalšo, nam je Vojka za predjed ponudila nabodalca s kraškim pršutom, ovitim v domačo hrustljavo papriko, na nabodalu pa so se jima pridružili še kozji sir njunega soseda, češnjev paradižnik in sladka figa. Čebulni čatni je vse skupaj čarobno zaokrožil v kraško poezijo. Seveda Krasa nismo zapustile, ne da bi žličke namakale v njune mmm marmelade, pokusile pravo kraško joto in kraški teran.
Kraška pojedina
S Karro sta prepotovala tri letne čase. Pravita, da so bili čudoviti, da sta spoznala izjemne ljudi in nove prijatelje. Zdaj se veselita že jeseni. Ta je baje na Krasu nekaj posebnega.
Veselita se novih obiskov. Ustvarila sta prav posebno skupnost. Povezujeta ljudi, pomagata oživljati vaška jedra, pripeljati goste do ljudi, ki jih spoštujeta in jih imata rada. In vse zato, da Kras in njuna ljuba vasica Tomaj spet postaneta živahna, polna domačinov, ki z odprtimi rokami povabijo k sebi na dom goste. In tu se res začne zgodba o prijateljstvu in uspehu.
Foto: Sonja Ravbar
___________
Za svoje butično doživetje pristnega Krasa poglejte na Karra.si. Kraške koncentrirane marmelade pa najdete tukaj.
Članek lahko najdete tudi v tiskani reviji GOODLIFE.
________________
OGLASNA VSEBINA
_____________
Ker si že tu, preberi še tole …