EDUARD ČEHOVIN •Oblikovalec, profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani
Z grafičnim oblikovalcem in profesorjem Eduardom Čehovinom sva se dobila v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani. »Sem anarhist in pozdravljam tako ‘anarhistično’ ustanovo. Vsako urbano mesto jo potrebuje, to je koncept urbanega življenja. Svetoval bi jim le, da so pri svojih programih še bolj drzni,« Čehovin predstavi svoj pogled na umetniške ustanove in si popravi unikatna očala. Levi okvir je namreč okrogel, desni pa v obliki štirikotnika.
Novembra je dobil drugo nagrado na 3. mednarodnem natečaju za plakat z naslovom POLISH JAZZ! YES! (v organizaciji EUROJAZZ Jazz Music Promotion Foundation). »Na natečaju je sodelovalo okoli 720 udeležencev iz 30 držav, 20 se nas je uvrstilo v finale. Projekta sem se lotil povsem drugače, nisem želel ustvarjati z elementi, ki na prvo žogo asociirajo na glasbo, torej nisem uporabil glasbenih inštrumentov, glasbenih zapisov, not. Z drugimi likovnimi elementi sem želel ujeti atmosfero ob poslušanju jazza. In zame je jazz enako emocije in ritem skupaj,« o svojem nagrajenem plakatu razlaga Čehovin. »Angleška beseda POLISH ima lahko dva pomena, poljski ali poliranje, zato sem raziskal fonetiko besede.
To malo razliko sem dodal na plakat. Dominantna modra barva v plakatu je povezava z znano newyorško jazzovsko založbo Blue Note.« Na podobne natečaje in razpise za likovno podobo (ne samo) glasbenih festivalov je pogosto povabljen in se jih tudi rad udeleži. »A ne zaradi nagrad, bolj zato, da preverim, kako ‘diha’ moje delo.«
OD HIEROGLIFA DO PLAKATA
Grafična umetnost kot del likovne umetnosti pokriva širok spekter vizualnega umetniškega izražanja. Egipčani so svoje misli narisali v obliki hieroglifov na zvitkih papirusa. Industrijska grafika se je začela razvijati v 15. stoletju z Gutenbergovim izumom tiskarskega stroja, množično tiskanje risb pa je v 18. stoletju omogočila litografija. Proti koncu 19. stoletja so priljubljena oblika grafične umetnosti za oglaševanje postali plakati, med avtorji sta tudi dve veliki imeni pariške scene: Henri de Toulouse- -Lautrec in Jules Chéret. Ko je Čehovin prišel v Slovenijo in želel postaviti svojo razstavo, se je po naključju znašel pred podjetjem Europlakat in dobil idejo za reklamne panoje. »Bil je vroč poletni dan, v službi sta bila le tajnica in direktor. Poslušala sta moje ideje, zvečer sem jima poslal še koncept in čez dva dni sem imel odobreno razstavo za plakatna mesta, ki sem jih lahko sam izbral.« Zanj je zelo pomemben prostor plakata, ali je sam ali v družbi drugega plakata. »Za otvoritev sem želel mobilni billboard na Čevljarskem mostu, a ker bi to spet terjalo veliko papirologije, sem prosil za prvi prost pano v bližini in ga tudi dobil. Odprtje sem imel v Knafljevem prehodu ob 23. uri z belim plakatom in napisom: Razstava je odprta.«
Leta 2004 je ob stoti obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela v okviru projekta SK04 na ogled postavil pet jumbo plakatov, ki so se zvrstili od januarja do maja na vogalu Aškerčeve in Slovenske ceste v Ljubljani. »Kosovel je moja primarna ljubezen in velik navdih, tako tudi čas, v katerem je živel. Tako kot on želim premikati meje v svoji kreativnosti, skušam stvari narediti drugače.«
NEAKTUALNOST MANIFESTOV IN IZOBRAŽEVALNIH SISTEMOV
S pojavom filma in priljubljenostjo televizije v prejšnjem stoletju je grafična umetnost postala še bolj uporabna. V strahu pred zlorabo umetnosti v trivialne namene je leta 1964 v Londonu nastal manifest Prvo kot prvo (First Things First), da bi grafični oblikovalci ostali kreativni in izvirni v svojem delu. »To je bil čas Icograda, mednarodnega sveta za grafično umetnost, in Icsid, mednarodnega sveta za industrijsko umetnost, takrat močnih organizacij, ki sta skušali postaviti temelje neke umetnosti in poklica, ki se je uveljavljal.« Leta 2000 so manifest osvežili v želji, da bi postavili nove vrednote in se od trženja izdelkov usmerili proti raziskovanju novih vrst pomenov. »Mislim, da je teh manifestov preveč, ampak to so splošna besedila, ki jim je z razvojem tehnologije in digitalizacije nemogoče slediti.«
BAUHAUS JE IZOBRAŽEVALNI FENOMEN
Tudi sam je bil pred leti eden od pedagogov akademije, ki je sodeloval pri načrtovanju vsebin in prostorov za novo stavbo Akademije za likovno umetnost, še posebej mu je bil všeč koncept biroja Ravnikar Potokar, ki je načrtoval tri umetniške akademije: ALUO, AGRFT in AG pod skupno streho. »Ideja o skupni akademiji in sinergiji se mi zdi odlična, to imajo tudi v tujini, kjer se mladi umetniki družijo, profesorji ves dan sodelujejo s študenti, drug drugemu so v navdih in to so neprecenljive izkušnje.
Ravnikarjeva ideja me je spominjala na Bauhaus, ker je vključevala tudi druge vrste umetnosti.« Bauhaus je bila umetniška šola, ki je združila različne umetniške tokove, prav ta koncept enotnosti je bil za svoj čas zelo radikalen in avantgarden. »Bauhaus je fenomen. Vsak umetnik je bil ustvarjalec zase, a še vedno je znal utišati svoj ego in sodelovati v skupini, slediti skupni ideji in sodobnim smernicam. Iz te šole je izšlo mnogo znanih umetnikov, arhitektov, oblikovalcev, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Johannes Itten. Na začetku so imeli veliko podporo države, dokler ni Hitlerjev režim vse vzel in so Bauhaus zaprli.« V šoli so poudarjali enakovrednost obrti, industrijske proizvodnje in umetnosti, da bi lahko vsi družbeni razredi sodelovali in uporabljali estetske, a funkcionalne izdelke.
PLAKAT POLISH JAZZ! YES
ANALOGNO IN DIGITALNO, VZPOREDNA SVETOVA
Z Eduardom se strinjava, da so obrtniki in uporabna umetnost tudi danes še kako nujni. »S tehnologijo lahko zrišeš in narediš dobro 3D-hišo, ampak nekdo mora narediti tudi dobra okna in vrata, položiti je treba parket.« Predavatelj z zadovoljstvom ugotavlja, da se grafično oblikovanje razvija v dve različni in enakovredni smeri. »Obstajata dva svetova, analogni in digitalni. Kot sodelujoči in kot žirant na natečajih opažam, da se ena in druga stvar enako vrednotita. In to je dobro. Tudi študente, ki so odraščali v digitalni dobi, zanima analogno, recimo risarske veščine, stare grafične tehnike. S študenti smo si pred kratkim ogledali razstavo plakatov grafičnega oblikovalca in arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča. Želel sem jim pokazati ta analogni del, plakate velikega formata v grafični tehniki in kolažni risbi s plastičnimi samolepilnimi trakovi na ozadjih. Videli so lepoto in unikatnost analognega, kjer ni vse tako natančno in spolirano kot pri digitalni umetnosti. In prav to je dodana vrednost analognega.«
Že pet zaporednih let so se z nagrado vrnili z enega najpomembnejših natečajev za mlade ustvarjalce Graphis New Talent Award. »Kot profesor moraš biti zanimiv, imeti dinamičen nastop in z njim navdušiti študente, da ti prisluhnejo. Sam študente spodbujam, naj bodo pogumni, naj rušijo utečene meje, da bodo le tako napredovali.«
_____________________________________
EDUARD ČEHOVIN je diplomiral na beograjski Fakulteti za uporabno umetnost in kot štipendist IREX – International Research and Exchanges Board letopreživel v New Yorku, na Univerzi Buffalo in tudi na Parsons School of Design v New Yorku. Za svoje delo je dobil prestižne mednarodne nagrade, tudi enonajpomembnejših, britansko D&AD, pa nagrado Art Directors Club (ADC), Good Design, HOW International Design Award, Type Directors Club Award. Njegovadela so objavljena v vseh večjih mednarodnih grafičnih oblikovalskih publikacijah in knjigah, razstavljena so bila v Avstraliji, Kanadi, Evropi, na Japonskem,Tajvanu in v ZDA, še danes so vključena v številne stalne zbirke v Evropi in ZDA. Čehovin je član združenj na področju grafičnega oblikovanja in tipografijedruštva TDC – Type Directors Club in ADC-Art Directors Club v New Yorku. Več kot dvajset let je profesor na ALUO v Ljubljani, trenutno predava interaktivnooblikovanje in grafično oblikovanje.
Piše: Kaja Komar • Foto: osebni arhiv