V kaj se razteza vesolje?

Foto: Shutterstock

NE MOREMO GA VIDETI, NITI IZMERITI

Že o opazljivem (nam vidnem) vesolju imamo sto in eno vprašanje, o neopazljivem pa se seznam vprašanj kar daljša in daljša, menda kar v neskončnost. Če želimo ugotoviti, kaj je tisto, kar nadaljuje opazljivo vesolje, moramo najprej razjasniti, kaj sploh to pomeni. Je območje v vesolju, ki ga človeška majhnost lahko vidi in izmeri. Kar je za njim, je človeku nevidno, ker ga obdaja svetloba, ki še ni imela dovolj časa, da bi pripotovala do Zemlje. To nima nobene zveze s tem, da človek pač še ni dovolj tehnološko razvit, da bi videl čez mejo opazljivega vesolja, pač pa je zgolj posledica hitrosti potovanja svetlobe, ki je nastala ob stvaritvi vesolja (če tam svetloba sploh je). Kaj pa se vi sprašujete, ko v jasni noči pogledate v nebo? Veste, kaj se skriva za mejo vesolja?

VSE JE NESKONČNO, PONOVLJIVO

Astronomi nimajo dokazov, da se opazljivo vesolje konča, zato ni napačna domneva, da se opazljivo vesolje nadajuje v zadevo, isto sami sebi. Zvezde, planeti, mlečne ceste. In spet zvezde, planeti, mlečne ceste. Vse, kar vemo, da v vesolju obstaja, se le ponavlja. V neskončnost. Teorija o neskončnosti in ponovljivosti vesolja dopušča dejstvo, da so nekje planeti in zvezde, podobni tem, ki jih lahko opazimo z Zemlje, le videti jih še ne moremo. Če bi bilo to res, potem bi lahko nekje obstajal planet, ki bi – tako kot Zemlja – omogočal življenje.

Vse, kar vemo, da v vesolju obstaja, se le ponavlja. V neskončnost.

 

MI, POTEM NIČ, POTEM PA VESOLJCI

Drugi astronimi pravijo, da se opazljivo vesolje ne širi v nič, ampak je gromozanska zanka, oblikovana kot balon. Enormna velikost vesolja bi pojasnila, da se krivulja, ki ustvarja zanko, sploh ne opazi. Če je to res, v čem sploh raste ta vesoljska zanka? Kaj je tisto, ki obdaja vesolje, ki ga vidimo? Kje potem živijo vesoljci? V skladu s to teorijo, bi lahko živeli zunaj meje opazljivega vesolja in imeli sposobnost, da to mejo prečkajo, naprej in nazaj. Dejstvo, da se vesolje širi v nekaj, česar ne poznamo, naredi skoraj vsako teorijo o neopazljivem vesolju – naj bo še tako za lase privlečena – precej verjetno!

Dejstvo, da se vesolje širi v nekaj, česar ne poznamo, naredi skoraj vsako teorijo o neopazljivem vesolju – naj bo še tako za lase privlečena – precej verjetno!

LUKNJA PRI LUKNJI

Je možno, da naše vesolje obstaja znotraj črne luknje? To teorijo podpirajo astronomi, ki zagovarjajo, da je naše vesolje nastalo s pokom gigantskega vročega mehurčka, ki je atome izstrelil v vse smeri. Ti atomi so nato zrastli v stvari v vesolju, ki jih vidimo danes. Isti znastveniki pravijo, da pred tem dogodkom ni bilo ničesar, nikjer. Tudi ta teorija, teorija velikega poka, ponuja vrsto neodgovorjenih vprašanj. Nikodem Popłavski, teoretični fizik, meni, da je bilo pred velikim pokom nekaj, kar je bilo del “matere vesolje”. To je bilo nekakšno seme, ki ga je posrkalo v črno luknjo, tam pa je zaradi izjemnih razmer eksplodiralo in ustvarilo vesolje. To je nekaj takega, kot vrtnarjenje. Ko majhno seme posadite v črno zemljo, pridno zalivate in postavljate na sonce, ven pa pokuka velika, izjemna rastlinica, lasten svet v malem. Le da ta svet niti približno ni majhen. Ta teorija zagovarja tudi dejstvo, da je mati zemlja “spomladi” posejala več semen, iz katerih je zrastlo več rastlinic, več vesolj. Si predstavljate? Vsaka črna luknja bi – sodeč po tej teoriji – lahko vsebovala novo vesolje!

VELIK NIČ

Veliko znanstvenikov si je enotnih, da čez mejo opazljivega vesolja ne bomo videli, nikoli. Se naše vesolje torej razteza v velik nič, v veliko praznino? Vse, kar vidimo, je torej vse, kar se sploh videti da. Vesolje po tej teoriji nima roba, nima konca, ni pa neskončno. Je, kar je. In v tem trenutku, ko potrditev za druge teorije nimamo, je to ena najbolj verjetnih. Ampak, če se sprijaznemo, da je vesolje končno, nas srbijo prsti in strižemo z ušesi, ker nas zanima, kaj pa vseeno je tisti konec, ki to končno vesolje obdaja? Če nas obdaja nič, kakšen je, kaj sploh je? Mnogo znanstvenikov, tudi Stephen Hawking, se strinja, da je odgovorov na ta vprašanja, ni mogoče najti.

Veliko znanstvenikov si je enotnih, da čez mejo opazljivega vesolja ne bomo videli, nikoli. Se naše vesolje torej razteza v velik nič, v veliko praznino? Vse, kar vidimo, je torej vse, kar se sploh videti da.

NESKONČNO VESOLJE, NADVESOLJE

Kaj pa če je naše vesolje le eno izmed mnogih vesolj? Ta teorija je podobna tisti, ki meni, da se vesolje nikoli ne konča. Razlikuje se le v tem, da ta zagovarja, da vesolje ni ena neskončna gmota, pač pa več manjših gmot z jasno mejo, od tam naprej pa se potem nadaljujejo nova vesolja. To so potem nekakšni balončki, ki potujejo po neskončno velikem prostoru, vsak izmed njih pa ima svoje vesolje. Nekateri tudi menijo, da bi nas potovanje v črno luknjo lahko pripeljajo v kakšnega izmed teh mehurčkov, v novo vesolje torej. Mislite, da bi v enem izmed teh lahko našli sestro ali vsaj sestrično naše Zemlje?

Kaj pa mislite vi? Je točka, od katere naprej je le še nič? Kako daleč od nas se nahaja? Je morda izjemno daleč, v neskončnosti? Kaj obdaja vesolje? Kje se konča? Vse, kar vam lahko rečem je, da bodo ta vprašanja še lep čas ostala neodgovorjena. Ne živimo še v času, ko obstajajo odgovori na vsako naše vprašanje. Morda pa – konec koncev – to ni nič slabega.

_______

Kaj pa svetleče zadeve, ki »padajo z neba«? Zvezdne utrinke mislim, seveda. Kje smo jih opazovali, lahko preverite tukaj. 

V Ljubljani pa si lahko zvezde in vesolje pogledate v udobju male bele kupole, kje se nahaja, pa izveste tukaj.