KVAŠENI, OCVRTI, POLNJENI Z MARMELADO IN POSIPANI S SLADKORJEM
Skoraj popoln krog, okrog katerega je topla meglica težkega vonja po kvašenem in ocvrtem testu. Rumen obroček, zlata kapica, posuta z nežnim belim sladkorjem, ki že ob prvem ugrizu v slastno puhasto sredico nariše bele brčice pod nosom, potem pa se iz njega pocedi še sočna marelična marmelada. Pri nas si jih lahko privoščite kateri koli dan v letu, saj jih pekarne pečejo praktično celo leto, rekordno število krofov pa se proda in poje prav okoli pusta. Od kje in od koga smo Slovenci posvojili navado peke pustnih krofov, pa si preberite spodaj, če se vam niso preveč pocedile sline in ste oddirjali v najbljižjo pekarno po škatlo svežih.
ZAKAJ KROFI IN ZAKAJ ZA PUSTA?
Po ljudskem verovanju morajo biti za pusta krožniki polni kvalitetne hrane, saj se bo po kvaliteti dobrot ravnala tudi letina. Po krščanskem verovanju so se ljudje za pusta dobro najedli, na pustno soboto pa je bilo tudi veliko porok, saj pustu sledi 40-dnevni post, ko se verniki postijo hrane in se običajno ne poročajo. Ker je torej pustu sledilo dolgo obdobje posta, so si ljudje za pusta privoščili mastno hrano, cvrte jedi iz testa in kvašene krofe.
IZ RIMA, BERLINA ALI DUNAJA?
V veliko kulturah jedo ocvrto kvašeno testo brez polnila, zato ni čudno, da je o izvoru krofov precej različnih zgodb. Menda naj bi jih izumila pekovka Cecilija Krapf, ki naj bi prvi krof ocvrla leta 1690, zapisi o krofom podobnih slaščicah pa se na Dunaju pojavijo že v 13. stoletju, prvi recept pa leta 1486. Kasneje v 18. stoletju so na Dunaju postali zelo priljubljeni, v krčmah so jih delili kar brezplačno, na dunajskem kongresu leta 1815 pa naj bi jih pojedli kar deset milijonov. Avstrijci krofom pravijo Krapfen, izraz pa se je od tod skupaj z navado pripravljanja prenesel tudi v naše okolje. Menda pa prav dunajski krofi niso zares dunajski, saj naj bi jih Dunajčani prevzeli že od Rimljanov. Za svojo avtohtono slaščico z marmelado jih imajo tudi Berlinčani, tam jim pravijo Berliner Pfannkuchen.
Za pusta pa so na Slovenskem sicer tradicionalne tudi druge slaščice. Na debeli četrtek se po stari navadi pripravlja krhke flancate, ki so še posebej priljubljeni na Primorskem in Dolenjskem, v pustnem času pa je bila včasih na mizi vedno tudi ocvirkova potica, ki pa se je danes v trgovini ne da dobiti tako lahko kot pustne krofe.
KAM V SLOVENIJI NA NAJBOLJŠE KROFE?
Krof ni slaščica, ki jo ljudje radi pripravljajo doma, saj je za dobre krofe potreben zares dober recept in nekaj izkušenj. Tako se Slovenci po krofe radi zapeljemo na Trojane, kjer so krofi veliki kot oblaki, samo za pusta pa jih tam prodajo več kot 100.000. V Velikih Laščah gostilna Kukelj slovi po okusnih pustnih krofih in pravi domači ocvirkovi potici. Veliko hvale vsako leto požanjeno tudi Slonovi krofi, ki jih dva tedna pred pustom začnejo prodajati na Čopovi ulici.
Foto:
_________
Če se vam sline še ne cedijo dovolj, si preberite tole …