Piše: Aleš Čakš . Foto: arhiv FVG, arhiv David LaChapelle
Po nadvse uspešni in množično obiskani razstavi Banksyja v Trstu (blizu 100.000 obiskovalcev) so zdaj v Salone degli Incanti (nekdanja ribarnica) do 15. avgusta razstavljena dela razvpitega ameriškega fotografa Davida LaChapella, ki je tudi režiser videospotov in filmov. Razstavo Fulmini (Strela) kurira Studio David LaChapelle pod umetniškim vodstvom Giannija Mercuria.
To je prva razstava tega umetnika v Furlaniji – Julijski krajini. Na ogled je več kot 90 del Davida LaChapella, ki prikazujejo zadnjih 50 let fotografovega ustvarjanja.
Razstavna nit sta dve umetniški fazi fotografove kariere: ena z liki iz sveta glasbe, filma, mode in politike ovekoveči prvo desetletje na prelomu novega tisočletja, druga pa predstavlja njegovo delo v novi, bolj estetski, a tudi bolj intimni in mistični razsežnosti. Od več kot 90 del je 10 fotografij zelo velikega formata.
Revija Forbes je lani o LaChapellovih delih med drugim zapisala, da njegove fotografije niso navdihnjene s t. i. zeitgeistom, temveč so zeitgeist, torej duh časa.
Glavnina motivov LaChapellovih fotografij so naravni pojavi, ki so v kombinaciji s človekovim delovanjem, kaosom in paradižem sposobni generirati razdiralne sile človeka. Umetnik v svojih delih razgalja razmišljanja o človeštvu: s fotografijo veličastne križarke, preoblikovane v ledenik, pa z deli, ki ponazarjajo svetopisemske zgodbe, materializirane v sodobnih vizijah. Precejkrat pa so motivi fotografij intimni prizori pokrajin, poseljenih z angeli, svetniki, rožami in mitološkimi liki.
Fotografski jezik Davida LaChapella je zelo ekspresiven, neposreden, provokativen in erotičen, njegova dela so kritiki velikokrat opredelili kot alegorije današnjega časa, v katerih se odslikava skrb za usodo človeka in dejstvo, da mora biti umetnost vsem dostopno sredstvo komunikacije ter civilne in duhovne promocije. V umetnikovi vizionarski umetniški produkciji ima narava ključno vlogo, svetloba pa je odločilna pri konstrukciji podob, nekakšnih mističnih prvin v raju, v katerem se transcendenca božanskega in čutnost Zemlje zlijeta v novo, čarobno razmerje med človekom in naravo.