NEODVISNOST IN LIBERALIZACIJA
Mednarodni dan žena se vsako leto praznuje 8. marca. Na ta dan ljudje praznujejo »ženstvenost«, ki opominja na navdihujočo vlogo žensk v našem življenju. Dogodek, ki se je začel s političnim priokusom, je zagotovil pravice žensk, nato pa se skozi leta razvijal in zdaj dokončno prelevil v praznik, ki proslavlja ženski boj za neodvisnost in liberalizacijo. Vsaka država, ki ga praznuje, na ta način izrazi svojo ljubezen in spoštovanje do vloge žensk v življenju ljudi.
Zgodovina praznika sega v leto 1909, ko so 28. februarja Združene države praznovale prvi dan žena. Ameriška socialistična stranka je tako praznovala uspeh protesta leta 1908 v New Yorku, kjer so ženske zahtevale izboljšane delovne pogoje in enake pravice.
Po navdihu ameriških socialistov je priznana nemška socialistka Luise Zietz predlagala ustanovitev mednarodnega dneva žensk. Predlog je bil predstavljen na skupščini socialistične mednarodne organizacije v Københavnu na Danskem leta 1910. Delegati, vključno s 100 ženskami iz 17 držav, so se strinjali s predlogom za spodbujanje enakih pravic in volilne pravice žensk. 19. marca 1911 so mednarodni dan žensk prvič praznovali tudi v Nemčiji, Avstriji, na Danskem in v Švici.
Več kot 1 milijon moških in žensk se je udeležilo protestov, kjer so ženske zahtevale pravico do udeležitve na volitvah, do opravljanja javnih funkcij, pravico do dela, poklicnega usposabljanja in končanja diskriminacije na delovnem mestu.
Pekinško deklaracijo je leta 1995 podpisalo 189 vlad, v njej pa so se osredotočili na 12 ključnih področij, ki naj bi izboljšala svet, kjer se lahko vsaka ženska odloča za sodelovanje v politiki, izobraževanju in življenju v družbi brez diskriminacije in nasilja.
________________________
Če si že tukaj, preberi še …