Verjetno smo že vsi slišali zgodbo o sv. Nikolaju, znanem po svoji dobroti in darovanju, navsezadnje nas obišče vsako leto. Dandanes je to seveda le še legenda, vendar pa nedavne raziskave kažejo, da imamo morda pred lastnimi nosovi resnični dokaz o obstoju enega najslavnejših ljudi, katerega duh z nami živi že stoletja in stoletja.
Arheologi so na univerzi v Oxfordu pred kratkim preučevali delček kosti, ki je po legendi pripadal svetniku Nicholasu – svetniku, ki je navdihnil podobo božiča.
Sv. Nikolaj je velikokrat sinonim za božič (mnoge države ga opisujejo kot Božička), zato številne cerkve po vsem svetu trdijo, da imajo kosti, ki pripadajo sv. Nikolaju – to pa poraja dvom oz. vprašanje, ali so vse te kosti del iste osebe. Ta posebni kostni fragment so raziskovalci izkopali v Lyonu v Franciji, raziskavo je vodil župnik Dennis O’Neill, vendar pa naj bi večina ostankov sv. Nikolaja ležala v baziliki sv. Nikole v južni Italiji, preostali ostanki pa naj bi bili ohranjeni v cerkvi v Benetkah.
Novi projekt je prvi te vrste, saj preverja verodostojnost kostnega fragmenta. Radiokarbonsko datiranje kosti je zaznalo, da kosti segajo nazaj vse do 4. stoletja. Ker je sv. Nikolaj umrl leta 343, so raziskovalci trdno prepričani, da je relikvija pristna. Ja, Miklavž oz. Božiček je resničen, navsezadnje.
“Za mnoge relikvije, ki jih preučujemo, se izkaže, da spadajo v nekoliko kasnejše obdobje, kot smo jih ocenili,” pravi profesor Tom Higham, direktor Oxfordovega relikvijskega združenja v Centru za napredne študije Keble kolidža. “Ta kostni fragment pa nam kaže, da bi to lahko resnično bili ostanki sv. Nikolaja. «
Še bolj zanimivo je, da zbirka kosti v Italiji ne vključuje medenice. Analiza kostnega fragmenta je pokazala, da je to del leve sramne kosti, kar je še dodaten dokaz, da so lahko te kosti resnično ostanki enega in edinega Miklavža/Božička.
Georges Kazan, eden vodilnih arheologov pri projektu, je dodal: “Ti rezultati nas spodbujajo, da se sedaj obrnemo na relikvije v Bariju in Benetkah in poskusimo dokazati, da so kostni ostanki del iste osebe. To lahko storimo z uporabo starodavne paleogenosti ali s testiranjem DNK. Misel, da so te relikvije iz takšnega starodavnega časa dejansko resnične, je razburljiva. “
Vir: IFLscience
___________________
PREBERITE ŠE: