Nekaj prvinsko osvobajajočega je v vožnji. Nekaj, kar deluje kot protistrup za monotonijo, antibiotik za prenasičenost vsega odvečnega, poživilo za spremembe. Že ko zaprem oči, se lahko v mislih v trenutku vrnem v deželo zahajajočega sonca z Rolling Stonesi na radiu in cesto, ki me pravzaprav ne vodi nikamor in vsepovsod. Ne potrebujem nikogar, le … Nadaljujte z branjem Droga milenijske generacije