Starodavni miti, preplet kultur in vrhunska ulična hrana – namigi za jesenski pobeg.
Piše: Manja Kovačič . Foto: Aleš Čakš
Na trgu Piazza Pretoria stoji slovita Fontana della Vergogna – vodnjak sramu, renesančna fontana iz leta 1554, delo Francesca Camillianija. Izvor imena ni potrjen, a teorije so tri. Prva pravi, da so bile za gradnjo vodnjaka porabljene sramotno velike vsote denarja. Druga pravi, da so sramotni goli kipi (bogovi, nimfe, satiri in sirene), katerih razgaljenost je šokirala konservativno katoliško prebivalstvo. Tretja pa govori o škandalu, ki ga je povzročil kipar, ko je ob kraljevi ženi upodobil konja, ki naj bi predstavljal vse njene ljubimce. Konja danes ni več, a vodnjak je ena najbolj nenavadnih znamenitosti Palerma.
Arabski pridih
Mesto nosi močan arabski pečat – od arhitekture do kulinarike. Palermo je bil stoletja križišče kultur, zato tukaj najdemo mešanico slogov in okusov: normanske cerkve, mavrske kupole in bizantinske mozaike. Katedrala v Palermu (Cattedrale di Palermo) je veličastna zgradba, ki združuje vse te plasti zgodovine in odraža bogato zgodovino otoka. Nahaja se v središču Palerma in je kot del UNESCO svetovne dediščine izjemna mešanica arhitekturnih vplivov Normanov, Arabcev, Bizantincev, gotike, baroka in neoklasicizma.
Glasne tržnice
Ballarò, Capo in Vucciria so barvite tržnice, kjer prodajalci na ves glas vpijejo in vabijo k nakupu – tako glasno, da komaj naročiš kosilo ob sosednji stojnici. Na stojnicah se vrstijo kozice, školjke, ribe ter raznolike začimbe, meso, sveža zelenjava. Seveda ne manjka ‘cannolov’, polnjenih z bogato rikoto, ki jo Sicilijanci obožujejo. Če vam rikota morda ni po godu, to raje obdržite zase, Siciljanci bodo vaš (“slab”) okus za njihove lokalne dobrote vzeli osebno. Za res lokalno izkušnjo poskusite še arancine, sendvič z vranico, pa malce nenavadne sladice: žele iz lubenice, marcipan v pisanih oblikah in piškote »regina« s sezamom.
Izleti v bližini
Palermo je odlično izhodišče za raziskovanje severnega dela otoka. Dobro uro oddaljen Cefalù je znan po čudoviti plaži, starem mestnem jedru, normanski katedrali, bizantinskih mozaikih in starodavni pralnici perila, kjer so domačinke včasih prale perilo v kamnitih koritih. Pralnico oziroma Lavatoio Medievale obdaja tudi legenda, povezana s podzemno reko, ki teče skozi mesto.
Pripoveduje se, da je rečica Cefalino nastala iz solz nimfe, ki je ljubimčevo prevaro kaznovala s smrtjo. San Vito Lo Capo na zahodu otoka pa slovi po svetlem rožnatem pesku, turkiznem morju in po vsakoletnem festivalu kuskusa, ki spominja na arabsko dediščino otoka. Čeprav je plaža dolga približno kilometer, se hitro zapolni, velja namreč za eno najlepših na otoku. Za obisk boste morali najeti avto ali čoln oziroma se pridružiti organizirani turi.
Keramične glave z zgodbo
Teste di Moro oziroma Mavrske glave so dekorativne vaze in simbol sicilijanske kulture in obrti ter pričajo o bogati zgodovini otoka ter mešanih kulturnih vplivih. Najdemo jih na balkonih, pred vhodi v stavbe, na mizah v restavraciji … Izvirajo iz legende v času arabske prevlade na Siciliji, ko se je mlada Sicilijanka iz plemiške družine zaljubila v mavrskega kralja. Ko je odkrila, da ga na vzhodu čaka žena z družino, se je maščevala za njegovo prevaro tako, da ga je v spanju obglavila. Njegovo glavo je nato uporabila kot vazo oziroma posodo za zasaditev bazilike. Rastlina je bujno uspevala pod njenimi solzami in sklenjen je bil mit, simbolizirajoč strast, maščevanje in ponos.