Piše: Kaja Komar
Danes se v MGLC v Tivoliju začenja 36. Grafični bienale Ljubljana z naslovom Orakelj: O domišljiji in svobodi. Ob 70-letnici nam predstavlja umetnost kot prostor svobode, domišljije in možnosti za premislek o tem, kako ustvarjati skupno dobro in življenje, utemeljeno na skupnih vrednotah. Kuratorka tokratne edicije, ki bo na ogled do 12. oktobra, je mednarodno uveljavljena filozofinja, raziskovalka in predavateljica Chus Martínez.
Umetnost kot orakelj sodobnega časa
Od ustanovitve leta 1955 so se na Grafičnem bienalu Ljubljana predstavila dela približno 9.000 umetnikov iz 122 držav, kar je Ljubljano in slovensko umetnost umestilo v globalni kontekst, bienale pa je sooblikoval mednarodni diskurz na področju grafike in sodobne umetnosti. Zadnji dve desetletji temelji na kuratorskem konceptu, ki v ospredje postavlja eksperiment, medinstitucionalno sodelovanje in kritično refleksijo. Letošnja tema Orakelj časti simbolni kraj, kjer se vsa bitja sprašujejo o smeri svojega življenja. Odpira vprašanja prihodnosti, sožitja, svobode in odločanja v svetu negotovosti. Kuratorka Chus Martínez, filozofinja, zgodovinarka, članica svetovalnih odborov številnih mednarodnih umetniških ustanov, je prepričana, da se v času negotovosti in izkušnje bivanja v svetu, ki ne priznava naših potreb, porajajo številne oblike eskapizma in zavajajočega odločanja. Danes ni pričakovati velikih odgovorov ali množičnih gibanj, ki bi rešila vse. Zato umetnost ostaja zelo pomembna točka svobode, sanj, upanja in zahtev po miru. Letošnji program bienala želi pokazati, da je vsaka umetnostna in kulturna prireditev hkrati tudi orakelj – prostor, kjer lahko razmišljamo in premlevamo o tem, kako je mogoče ustvariti skupno dobro in udejanjiti dobro življenje, utemeljeno na skupnih vrednotah.
Silvan Omerzu, foto: Janez Marolt
Žogica Marogica kot točka povezovanja
Bienale kot prostor interpretacije letos v središče postavlja Žogico Marogico, ki jo poznajo številne generacije Slovencev. Pisana žogasta glava, ki jo je likovna umetnica Ajša Pengov zasnovala za lutkovno predstavo leta 1951 v Lutkovnem gledališču Ljubljana, je postala velika uspešnica in na odrih vztraja že več desetletij. To je lik, ki uteleša tradicijo, politiko in potrebo po izumljanju sistemov, namenjenih za posredovanje, izobraževanje in povezovanje ljudi. Žogica – torej lutka, ki se je rodila iz pomislekov o tem, kdo nadzoruje koga – je vezivo med starimi sanjami o neodvisnosti in novimi nočnimi morami, povezanimi s tehnologijo. Pri ustvarjanju lutk se je avtorica Ajša Pengov spraševala: Ali bi bilo treba lutke upravljati z rokami ali vrvicami? Naj bodo podaljšek našega človeškega telesa ali naj postanejo neodvisne? Lutke niso oblikovane po vzoru gledališča s človeškimi igralci, temveč so avtonomne v svojih gibih in izrazih. O tem se je spraševala kuratorska ekipa in za temo izbrala orakelj, ki nagovarja vprašanja prihodnosti, nadzora, možnosti in svobodnega izražanja v času, ko so ti pojmi pogosto pod pritiskom družbenih, političnih in okoljskih izzivov.
Bogat spremljevalni program
Razstave, delavnice, vodstva, pogovori in spremljevalni dogodki binenala 2025 bodo potekali na različnih prizoriščih po mestu; v Gradu Tivoli, Švicariji, Plečnikovem avditoriju, Jakopičevem sprehajališču, Moderni galeriji in Mestni galeriji Ljubljana. Na ogled bo razstava Tejswini Narayan Sonawane, prejemnice velike nagrade 35. grafičnega bienala Ljubljana in razstava kolektiva Sreda v sredo, prejemnika nagrade občinstva prejšnje izdaje bienala. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je že na ogled razstava Začetek nečesa velikega, ki obeležuje I. mednarodno grafično razstavo in prikazuje sočasno družbeno-kulturno situacijo, ki je spremljala vznik Grafičnega bienala Ljubljana. Poleg umetniških del in dokumentov s prve mednarodne grafične razstave so na ogled fotografije in drugo gradivo, ki pripovedujejo o takratnem gospodarskem, političnem in kulturnem dogajanju v prestolnici, denimo začetek gradnje sodobnega kompleksa Gospodarskega razstavišča ob Titovi cesti, danes Dunajski cesti.
Ob 70-letnici neprekinjene izvedbe Grafičnega bienala Ljubljana bo izšla še obsežna strokovna monografija o njegovi zgodovini, oktobra pa bo v Ljubljani potekala mednarodna konferenca.