Intervju: Prof. Nada Matičič, univ. dipl. ing. arh., je ustanoviteljica in v. d. dekanke Fakultete za dizajn v Ljubljani

Piše: Kaja Komar . Foto: Primož Korošec, arhiv FD

Nada Matičič je že od nekdaj korak pred časom. Vizionarka, ki je nikoli ni strah novih izzivov ali drznih podvigov in ki vedno najde pot do najboljše (oblikovalske) rešitve. Pred 20 leti je ustanovila Fakulteto za dizajn (FD), ki je zapolnila vrzel in mladim ponudila nove poklicne možnosti. Kot dekanka s toplino, širino in unikatnim načinom vodenja spodbuja kreativnost in inovativnost tako pri zaposlenih kot študentih.

Že kratek sprehod po fakulteti potrjuje, da se tam kalijo najnaprednejše ideje, iščejo najboljše konstrukcijske in estetske rešitve, načrtujejo in uresničujejo družbeno odgovorni projekti za boljši jutri. Risbe, načrti, makete, prototipi, modeli, ki so ali bodo uresničeni, ob njih pa številne nagrade in priznanja. V njeni pisarni med priznanji in načrti opazim tudi knjigo Od delavnice do mita Jožeta Plečnika, velikega arhitekta, ki je le eden od mnogih umetnikov, o katerih je Nada Matičič veliko slišala že kot otrok. Ker je otroštvo preživela v očetovi mizarski delavnici, je kmalu usvojila ustvarjalni proces, spoznala številne strokovnjake, profesorje arhitekture in oblikovanja ter se učila prvih korakov dizajn menedžmenta.

Kako je bilo odraščati v mizarski delavnici? Kaj vam je dalo to okolje?
Če odraščaš v mizarski delavnici, se namesto s punčkami igraš z dišečimi oblanci in koščki lesa. Že takrat sem lahko občudovala na roko narisane tehnične risbe in razvijala svojo ustvarjalnost. Poleg tega smo sodelovali z drugimi obrtniki, od tapetnikov, kot so Kopač v Šentvidu ali predniki Roberta Kluna, ki danes vodi uspešno podjetje Klun Ambienti, do podjetja Stol Kamnik. Takrat je bila pohištvena industrija tesno povezana s tekstilno in v takšno povezovanje še danes zelo verjamem, zato ga spodbujam tudi na fakulteti. V našo delavnico so prihajali pomembni zdaj pokojni profesorji, od Eda Mihevca, Sergeja Pavlina do Olge Rusanove. Doma so mi privzgojili tudi delavnost, strokovnost in predanost, kar so osnove za uspešnost v tej stroki. Po študiju sem imela svoj biro, dolga leta sem bila na Srednji tehniški lesarski šoli, pa pri prof. Niku Kralju na Inštitutu za industrijsko oblikovanje. Sodelovala sem pri SOZD Kemija, ki je leta 1990 žal razpadel, in tam sem se od kolegov izjemno veliko naučila o menedžerskih spretnostih. Izpeljali smo več kot tristo projektov, pripravili denimo celostno podobo za DZS, ki je še danes enaka.

Poleg vseh mojstrov, ki ste jih spoznali v očetovi delavnici, kdo vas je še navdihoval?
Vedno me je navdihovala šola Bauhaus, njihov način dela, njihove interdisciplinarne in transnacionalne povezave. Ko jo je leta 1919 v nemškem mestu Weimar ustanovil Walter Gropius, je postala laboratorij nove bivalne kulture, ki je pozneje razpadla na tri veje; poleg Weimarja sta šoli nastali še v Dessauu in Berlinu. Seveda so moji vzorniki tudi med arhitekti, kot je pokojna Zaha Hadid, podpiram močne ženske in sem ena njih, še bolj pa se obračam k starim lozo jam, ki so večne. Držim se konceptov, ki jih je učil že Konfucij. Verjel je, da ima vsak človek možnost doseči harmonijo s svojim okoljem. Poudarjal je pomen znanja in učenja, tudi sama se še danes, pri 75 letih, učim, saj vem, da znanja ni nikoli preveč. Konfucij je zagovarjal pet načel, ki jih imamo zapisane v strategiji FD: človečnost, pravičnost, lojalnost, strpnost in poštenost. Ta načela so bistvo našega dela, česar se danes zavedajo tudi naše gospodarstvo in uspešni menedžerji. To sem si želela že pred 15 leti, ko sem kot članica uprave Design management Europe awards pripeljala v Slovenijo dizajn menedžment, ki pa ni nič drugega kot šola Bauhaus. Ali ko je moj oče unikatno spalnico razstavil v salonu v pritličju naše hiše, da so si jo potencialni kupci lahko ogledali, jo izbrali ali naročili. Danes so diplomanti FD strokovnjaki dizajn menedžmenta z znanjem oblikovanja izdelkov, storitev ali konceptov s pomočjo t. i. design thinkinga in upravljanjem procesov oblikovanja v večfunkcionalnih ekipah.

Kaj je prispevalo k temu, da ste se pred 20 leti odločili za ustanovitev takrat še Visoke šole za dizajn?
Ko je moj sin končal študij oblikovanja na Istituti Callegari s sedežem v Trevisu, smo prevzeli franšizo za pet let in ustanovili visokošolski zavod. Nismo pričakovali takšnega navala na študij notranjega oblikovanja, vizualnih komunikacij in mode in vsako leto je bil le še večji. Leta 2005 se je zato zavod preoblikoval v Visoko šolo za dizajn, ta pa leta 2012 v sedanjo Fakulteto za dizajn, ki je postala pridružena članica Univerze na Primorskem. Julija 2006 je dodiplomski študijski program dizajn pridobil akreditacijo Sveta RS za visoko šolstvo, leta 2007 pa mu je bila dodeljena koncesija vlade za izvajanje javno veljavnega triletnega visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje. Danes izvajamo tudi magistrski program.

Mladi so bili navdušeni nad novimi študijskimi programi, kako pa je (strokovna) javnost sprejela vašo fakulteto?
Na začetku je bilo veliko ovir. Ko smo se skoraj tri leta borili za akreditacijo, sem se mnogim zdela »nora«. Takrat nas je podprla Gospodarska zbornica Slovenije in vzela pod okrilje. Že od začetka je naša prednost v interdisciplinarnem pristopu, kjer združujemo dizajn, trajnost, tehnologijo in uporabniško izkušnjo. Pomen oblikovanja je prepoznala tudi država, konkretno ministrstvo za gospodarstvo, ter z različnimi razpisi in nančnimi spodbudami, kot so Kompetenčni centri, KOCLES in KCDM, spodbudila podjetja k strateškemu razmišljanju o dizajnu in novih poslovnih modelih. Že ob ustanovitvi FD smo vzpostavili sodelovanje s podjetji in na našem prvostopenjskem programu dizajn sta obvezni praktično usposabljanje študentov in delo na aplikativnih projektih.

Ali podjetja rada sodelujejo s študenti?

Študenti še niso tako obremenjeni, imajo sveže ideje in raziskovalni pristop, kar prinaša novo perspektivo in rešitve, ki jih podjetja morda sama ne bi prepoznala. Številna slovenska podjetja vedo, da brez kakovostnega oblikovanja ne morejo ustvariti dodane vrednosti in ostati konkurenčna na globalnem trgu. Hkrati pa študentom sodelovanje omogoča dragocene praktične izkušnje in vpogled v realne poslovne izzive. Gre za vzajemen odnos, v katerem vsi pridobimo, tako študenti, podjetja kot tudi mentorji na fakulteti, ki tako ostajajo v stiku s potrebami in zahtevami trga dela. Sledimo trikotniku odličnosti, ki temelji na povezovanju gospodarstva, izobraževanja in inovacij, treh komponent, ki so ključne za ustvarjanje konkurenčnih in trajnostnih rešitev. Izobraževanje zagotavlja strokovno znanje in razvoj talentov, gospodarstvo prinaša realne izzive in potrebe trga, inovacije pa omogočajo razvoj novih poslovnih modelov, produktov in storitev. Naš cilj je, da s konkretnimi projekti povežemo študente, podjetja in raziskovalne partnerje ter tako ustvarjamo trajnostne, inovativne in k uporabniku usmerjene rešitve. Dizajn nima mej, mi pa tudi ne. Slovenija je pravi inkubator znanosti in umetnosti, tudi sama imam že blizu 30 patentov in pet potrjenih modelov v Bruslju.

Kot strokovnjakinja ste priznani in uveljavljeni v tujini. Ali imajo tudi vaši študenti možnost za povezovanje s tujino?

Odlično sodelujemo z državami zahodnega Balkana, vsako leto v državi gostiteljici, letos je to Španija, sodelujemo kot člani GIDE – Group for International Design Education, kjer se rešujejo aktualni prostorski problemi. Z vzpostavljeno mrežo več kot 85 podpisanih sporazumov, partnerstev v Evropi, skrbimo za pretok znanja in sez- nanjanje z novostmi, da nadgrajujemo in dopolnjujemo naš pedagoški proces.

Bi lahko o vaših študentih rekli, da so visoko zaposljivi in imajo veliko možnosti za razvoj v svoji karieri?
Naši študenti imajo veliko možnosti za karierni razvoj, zlasti tisti, ki so bolj proaktivni in se že v začetku študija udeležujejo različnih natečajev, tekmovanj in sodelujejo v obštudijskih projektih, v katere jih usmerjajo naši pedagoški mentorji, ki so vselej pripravljeni priskočiti na pomoč z dobrim strokovnim nasvetom. Študenti lahko informacije o različnih oblikah zaposlitve pridobijo tudi na platformi kariera.fd, ki jo ureja Karierni center, večkrat pa se na nas obrnejo tudi uspešni alumniji, ki bodisi iščejo sodelavce bodisi so zasledili priložnost za zaposlitev naših diplomantov. Imamo laboratorije za produktno oblikovanje, vizualne komunikacije, laboratorij za kreativne industrije, laboratorij za prototipiranje, blagovno znamko Hiša za dizajn management in inovacije (HDMI), kjer se vzpostavlja stik med gospodarstvom in dizajnom, izvajajo projekti, okrogle mize, t. i. design talki, razstave, uvajajo novosti. Zavedamo se, da je sodobni trg dela dinamičen in da morajo biti naši diplomanti pripravljeni na različne izzive, zato jih želimo čim bolj vpeti v realne projekte že v času študija, med katerim pridobijo praktične izkušnje in ustvarjajo pomembne reference.

Vsako leto imate preveč prijavljenih kandidatov in menda težke sprejemne izpite.
Med bodočimi študenti ne izbiramo le nadarjenih mladih, temveč tiste, ki so pripravljeni tudi trdo delati. Talent ni dovolj za naše delo. Kot je rekel Ivo Boscarol, da ima njegov dan 25 ur in teden osem dni, tako je tudi pri meni. O tem je govoril že Norman Foster, priznani britanski arhitekt in oblikovalec. To je naš način življenja in pri vsakem projektu moramo dati vse od sebe.

Vam je v pomoč umetna inteligenca?

V arhitekturi, oblikovanju, modi in vizualnih komunikacijah je umetna inteligenca odlična podpora za predstavitev naših idej. Vendar se ji na združenju dekanov European Association for Architectural Education upiramo in še bolj poudarjamo uporabo arhitekturne risbe. Prostoročne risbe, v kateri svoje ideje izražaš skupaj s čustvi, srcem in pametjo, ob vseh raziskavah, ki si jih prej naredil, so podaljšek lastnega umetniškega uma in prostor, kjer si sam s seboj in svojimi idejami.

Poleg omenjenega združenja ste tudi članica Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije in Akademije za družbeno odgovornost. Kako zelo pomembni sta trajnost in družbena odgovornost za vas?

V naši stroki vedno mislimo na prihodnost in na družbo. Pri nas je že danes agenda 2050, ko ne bo več vode in hrane. Upam, da ne bodo preveč posegali na druge planete, sicer bodo podnebne spremembe še hujše. Trajnostna pa sem bila že na prvem pohištvenem sejmu v Ljubljani po osamosvojitvi, ko sem se predstavila s sistemom pohištva iz jelše, ki sem ga naredila za podjetje Hoja. To je bil masiven, a manjvreden les, ki mi je prinesel prvo nagrado na Ljubljanskem sejmu. Prednost Slovenije so naše naravne surovine. Tudi kot aktivni člani Lesarskega grozda uresničujemo številne unikatne projekte. Direktor mi je posredoval številke, ki kažejo, da lesna in pohištvena panoga izjemno dobro posluje, leta 2023 je na tuje trge izvozila za skoraj milijardo evrov, od tega za skoraj 175 milijonov pohištva in montažnih objektov.

Vodim tudi program NEB – New Europaen Bauhaus, ki ima cilj, da zeleni dogovor postane oprijemljiva izkušnja, ki v središče postavlja človeka. Da bi zagotovili boljše skupno življenje za vse, moramo izkoristiti bogato znanje, izkušnje in zmogljivosti, hkrati pa težiti k novim vizijam, idejam in rešitvam. Inovacije so gonilo gospo- darstva, človeštva, posameznika in njegove osebnosti, če nastajajo v spoštovanju do posameznika in družbe. Morali bi tudi bolj spoštovati prostor. Na naših mednarodnih konferencah, kot sta Urbani oktober in konec marca GoinGreenGlobal Design Week, v ospredje postavljamo t. i. human-centered design. Na temo oblikovanja prihodnosti bo tudi 8. mednarodna znanstvena konferenca A.L.I.C.E., ki spodbuja večdisciplinarni dialog o oblikovanju, inovacijah in njihovem vplivu na družbo.

Našteli ste res veliko projektov, v katerih sodelujete. Ali se kdaj ustavite in si privoščite oddih, da si napolnite baterije?

Imam srečo, da sva se z možem pred 25 leti preselila na podeželje, kjer je mirno in sem obdana z naravo. To je moj izklop, ne potrebujem nič drugega. Ko se umaknem, se rojevajo novi koncepti, inovacije in konstrukcijske rešitve.