PTUJ, BENETKE, RIO DE JANEIRO IN NEW ORLEANS

V najstarejšem mestu na Slovenskem se vsako leto ob koncu zime odvija največja pustna karnevalska prireditev v državi, na kateri že vrsto let ohranjajo kulturno dediščino ptujskega območja in Slovenije. Pustna prireditev je leta 1960 dobila ime po tradicionalnem kurentu, letos pa prirejajo že 59. zapored. Vsako leto privablja in zabava številne obiskovalce iz Slovenije, očarala pa je tudi svetovno znani priročnik Lonely planet, ki je Kurentovanje umestil med izbrano deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu in tako ptujske kurente postavil ob bok velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans. V času Kurentovanja se v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo številne etnografske in karnevalske povorke, pustni korzo, koncerti, plesi v maskah in še veliko drugih dogodkov, ki glasno in veselo odganjajo zimo.

KURENTOV SKOK – OB POLNOČI IN ZIMSKEM OGNJU

Kurentovanje se na Ptuju tradicionalno začne s Kurentovih skokom, letos je ta potekal 2. februarja točno ob polnoči. Na Kurentovem skoku se vsako leto zbere več kot 300 kurentov, kožuhastih mask z glasnimi zvonci, ki s plesom in zvonjenjem ustvarijo polnočno mistično doživetje, saj si takrat prvič v letu nadenejo zvonce in zaplešejo ob ognju ter tako začnejo z odganjanjem zime in zla. Sicer pa celotni festival traja od 23. februarja do 5. marca, ko na pustni torek karneval zaključijo s tradicionalnim pokopom pusta.

ETNOFEST, KARNEVALFEST, ARTFEST

Osrednji pomladni kulturno-etnografski festival je edinstveno mednarodno pustovanje v Sloveniji. Bogato dediščino tradicije pustnega časa, ki izvira še iz poganske mistike kurenta, celovito dopolnjujejo festivali, ki so jih skozi čas razdelili na tri dele – Etnofest, Karnevalfest in Artfest. Etnografski del Kurentovanja je posvečen bogastvu tradicionalnih likov, ki so povezani s prehodom zime v pomlad. Za mnoge je najzanimivejši del fesivala karneval, ki se poveča tudi sodobnim maskam in odrazu popularne kulture. Vsako leto na karnevalu nagradijo najbolj izvirne in najbolj dovršene maske, Ptuj pa je tudi dogajališče najdaljše in največje pustne povorke. Ker je Kurentovanje tesno povezano z umetniškim ustvarjanjem, je že več kot desetletje na Kurentovanju stalnica tudi umetniška razstava del, ki navdih črpajo prav iz magičnosti etnografskih karnevalskih likov. Najboljša dela razstavijo v Galeriji Magistrat in jih na festivalu tudi nagradijo.

KURENTOVANJE OD A DO Ž ALI OD ČETRTKA DO TORKA

V četrtek, 28. februarja, ob 17. uri bodo na Mestnem trgu prikazi avtohtonih pustnih likov – predstavili se bodo kopjaši, vile, peceki, medvedi in kurenti. V petek, 1. marca, ob 18. uri bo na Mestnem trgu nočna povorka po ulicah in trgih mesta. Nočna povorka na karnevalsko osvetljene in okrašene mestne ulice privabi številne skrivnostne like, ki bodo povorko zaključili zvečer ob koncertu skupine Bomb Shell. V soboto, 2. marca, ob 10.30  bo povorka našemljenih meščanov, ki ima svoje začetke že v letu 1873, obiskovalci pa lahko tako postanejo del te tradicije in se našemljeni sprehodijo po ptujskih ulicah. V nedeljo, 3. marca, bo ob 13. uri mednarodna karnevalska povorka, ki predstavlja vrhunec Kurentovanja, ptujske ulice pa na ta dan preplavi nepregledna množica pustnih mask. Pred in po povorki bo zabava s skupino Zaka pa ne. Kurentovanje se bo zaključilo v torek, 5. marca, ob 11. uri, ko bodo na Mestnem trgu pokopali pusta in tako privabili pomlad.

Natančen spored si lahko ogledate tukaj.

Foto: kurentovanje.net

___________

Če za pusta ne boste obiskali Ptuja, preverite te kraje …