Piše: Kaja Komar . Foto: Miran Kambič, Marijo Zupanov, arhiv CzK
Center za kreativnost je del Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Ko ustvarjalec ve, kaj želi povedati ali narediti, se prava vprašanja pogosto šele začnejo porajati: kako idejo razviti, kako jo preizkusiti, kje dobiti znanje, partnerje, sredstva in tudi svoje občinstvo ali kupca? Prav na teh presečiščih deluje Center za kreativnost (CzK), ki želi slovenski kulturni in ustvarjalni sektor povezovati z gospodarstvom in drugimi deli družbe.
Od predstavljanja do povezovanja
Center za kreativnost je na pobudo ministrstva za kulturo začel nastajati v sklopu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) že pred desetletjem, uradno pa deluje od novembra 2017. »MAO je bil povabljen k pripravi programa. Že takrat smo ugotovili, da promocija, razstave in izobraževanja niso dovolj: če želijo ustvarjalci razvijati inovativne ideje, potrebujejo celostno podporo – od finančnih virov do strokovnega znanja, mentorstva, povezovanja in podpore pri uresničevanju idej,« pojasni Anja Zorko, vodja CzK. Nastala je nacionalna večdisciplinarna platforma za razvoj, podporo in promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji. »Razvili smo dva stebra: programi, razvoj novih izdelkov, storitev mentorstva, mreženja, izobraževanja, promocija, internacionalizacija in razpis JR CzK, ki ga razvijamo skupaj z ministrstvom za kulturo.« Če so se na začetku morali sami predstavljati institucijam, je danes drugače. »Na začetku smo mi pristopili do partnerjev, danes partnerstvo in pomoč potekata vzajemno.«. CzK ustvarjalce povezuje z gospodarstvom in mednarodnim okoljem in išče načine, kako ustvarjalnost spraviti od posameznikove ideje do realizacije in predstavitve v širšem okolju.
Od ideje do trga
Njihova podpora se začne precej prej, preden izdelek pride na trg. V CzK imajo različne programe; od izobraževalnih, ki so namenjeni širši publiki (Prenos veščin, Kreativni pospeševalnik), do intenzivnih programov, namenjenih skupini izbranih udeležencev (Kreativni inkubator, Modni inkubator). Vsem dostopna je tudi njihova Info pisarna CzK, ki nudi brezplačno individualno svetovanje o idejah ali projektih in naslednjih korakih posameznega ustvarjalca, podjetja oziroma blagovne znamke. »Svetovalke poglobljeno pregledajo vse aktualne razpise, da lahko na podlagi vprašanja primerno svetujejo in usmerijo,« doda Hana Vardjan, vodja projektov. Svetovanje je namenjeno tudi podjetjem in organizacijam, ki iščejo sodelovanje z ustvarjalci. Ekipa CzK pri projektih sodeluje skupaj ter sledi potrebam podjetij in ustvarjalcev.
Od ideje do izdelka in od izdelka do kupca
Dobra ideja sama po sebi še ni izdelek, še manj uspešen projekt. Ustvarjalec mora ob ustvarjalnem delu razmišljati o proizvodnji, poslovnem modelu, blagovni znamki, avtorskih pravicah, pa tudi promociji, zato pri CzK razvijajo tudi poslovna znanja. Tu se srečata kultura in gospodarstvo: ustvarjalci se povezujejo s podjetji in drugimi sektorji ter preverjajo, kaj lahko iz ideje nastane in ali zanjo obstaja občinstvo oziroma trg. »Ponujamo celovito podporo prijaviteljem na razpise, od predstavitev in delavnic do individualnih svetovanj in mreženja,« pojasni vodja CzK. Javni razpis za spodbujanje kulturnih in kreativnih industrij (JR CzK) se izvaja v treh sklopih. Prvi podpira snovanje in preverjanje inovativne podjetniške ideje. »Ustvarjalci imajo z njim možnost financiranja prototipov, kar je lahko velik finančni izziv,« doda Anja Zorko. Drugi podpira rast obstoječih podjetij, tretji pa sodelovanje malih in srednje velikih podjetij s kulturnim in kreativnim sektorjem.
Ko domači trg ni dovolj
Tudi dobro razvit izdelek ima težavo: domači trg je majhen. Internacionalizacija je zato priložnost za iskanje kupcev, naročnikov in partnerjev. CzK išče načine, kako slovensko ustvarjalnost predstaviti mednarodnemu okolju. »Na milanskem tednu oblikovanja težko konkuriraš s klasičnimi razstavami ali nabori izdelkov,« poudari vodja CzK. Kuratorje izberejo na javnem pozivu, kar prinese nov veter in perspektivo. »Kuratorjem ponudimo možnost, da pokažejo, kako gledajo danes na oblikovanje, ustvarjalcem pa, da se vključijo v mednarodni prostor in (p)ostanejo prepoznavni. In odziv tujih medijev in strokovne javnosti je izjemen.« Letošnjo razstavo House of Creatures za Milanski teden oblikovanja 2026 je kurirala mednarodna večdisciplinarna skupina, ki je predstavila svojo vizijo sodobnega slovenskega oblikovanja kot živi ekosistem bitij, način mišljenja, izdelovanja in vzpostavljanja odnosov. Od 25. septembra do 4. oktobra je razstava na ogled tudi v okviru festivala Vienna Design Week.
Ustvarjalnost kot razvojni potencial
CzK vzpostavlja aktivno vez med ustvarjalci in tujino, omogoča mreženja v tujini, udeležbo na mednarodnih sejmih, konferencah in drugih dogodkih ter deluje kot nacionalna stična točka za Novi Evropski Bauhaus. Zelo aktivno sodeluje z evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo EIT Culture and Creativity, ki povezuje okoli 150 sorodnih institucij.
A cilj CzK presega posamezen projekt. »Naša vizija je, da postane ustvarjalnost pomemben del gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije. Želimo si, da bi bila ustvarjalnost prepoznana kot pomemben dejavnik inovacij ter gospodarskega in družbenega razvoja ter ustrezno vključena v razvojne in inovacijske politike – ne kot obrobno področje kulture, temveč kot ključna gonilna sila prihodnosti,« poudarja Anja Zorko. Ustvarjalci potrebujejo možnost za eksperimentiranje, prostor in finančno podporo. »Če si sam v tem, mogoče sploh ne boš začel, ker je tveganje preveliko in si ne upaš,« doda Hana Vardjan. Prav tu se skriva ena pomembnih vlog Centra: idej ne ustvarja namesto ljudi, ki ga obiskujejo, pomaga pa ustvariti pogoje, v katerih si jih upajo razviti.
Okvir
MADE IN SLOVENIA
Oktobra letos bo v MAO na ogled razstava Made in Slovenia, na kateri bo predstavljenih 31 oblikovalskih del, prejemnikov Znaka odličnosti CzK. Poleg izdelkov bodo predstavljene tudi zgodbe o njihovem nastanku, sodelovanjih in produkcijskih pogojih. »Znak odličnosti Made in Slovenia prejmejo izdelki z visoko oblikovalsko kakovostjo, inovativnostjo, trajnostno naravnanostjo in pretežno izdelavo v Sloveniji. Izbor poteka prek javnih pozivov in strokovne presoje,« pojasni Hana Vardjan. Znak ustvarjalcem daje skupno identiteto, spodbuja razvoj kakovostne domače produkcije ter možnost promocije v tujini.
MODNI INKUBATOR
Eno od izhodišč letošnjega Modnega inkubatorja, ki je nastal na podlagi programa Kreativni inkubator, je bilo, kako slovenske oblikovalce pripeljati v mednarodni prostor. »Povezali smo se z večjimi evropskimi akterji iz mode in program zasnovali kot štirimesečno izobraževalno-mentorsko podporo, ki bi slovenskim oblikovalcem pomagala premostiti vrzel med ustvarjalnostjo in uspešnim poslovanjem,« pove Danaja Batinič, vodja programa. Po intenzivnih predavanjih so imeli še deset mentorskih ur z izbranim domačim ali tujim mentorjem. »Večini udeležencev je največ pomenilo sodelovanje z mentorji in delavnica v živo, kjer so se lahko povezali, izmenjavali mnenja, izkušnje, prakse.« Preplet kreativnega in poslovnega znanja jim je omogočil, da so svoje umetniške vizije uspešno pretopili v delujoče poslovne strategije. Ob zaključku so prejeli 2.500 evrov produkcijskih sredstev, svoje kreacije pa bodo predstavili na ljubljanskem tednu mode LJFW (7. do 10. oktober). Strokovna komisija pod vodstvom Nataše Čagalj je izbrala še tri ustvarjalce, ki svoje kolekcije do konca oktobra predstavljajo v londonskem showroomu I.DEA PR - to so Nika Močnik, Nejc Šubic (Volja) in Brina Vidic (Brencha). Nika Močnik, modna oblikovalka in oblikovalka obutve, ki živi na Mallorci in ustvarja pri znamkah Camper in Camper Lab, je v okviru Modnega inkubatorja pripravila novo kolekcijo obutve in postavila spletno stran. Njena igriva kolekcija je bila na ogled tudi na Berlin Fashion Weeku, vse v okviru Modnega inkubatorja in v sodelovanju s partnerji CzK.
BIO 29: Mehka polja
Od 3. decembra 2026 do 4. aprila 2027 bo v MAO potekal 29. bienale oblikovanja BIO 29: Mehka polja. CzK v sodelovanju z MAO skozi produkcijsko platformo podpira razvoj novih oblikovalskih projektov, ki jih izbrani ustvarjalci razvijajo s kuratorsko ekipo, raziskovalci in partnerji. Bienale pod kuratorskim vodstvom Martine Muzi raziskuje presečišča oblikovanja, znanosti, tehnologije, okolja in družbe. »V ospredju je vprašanje, kaj se zgodi na teh presečiščih,« o prihajajočem dogodku med drugim pove Danaja Batinič.
