Intervju: Jure Novak, generalni direktor Cankarjevega doma

Piše: Kaja Komar . Foto: arhiv CD

Režiser, pisec, producent in dolgoletni umetniški vodja gledališč Jure Novak je oktobra 2024 prevzel vodenje Cankarjevega doma, največje kulturne ustanove v Sloveniji. Po letih umetniškega ustvarjanja, sodelovanja v številnih projektih, izkušnjah vodenja Prešernovega gledališča Kranj in pred tem Gledališča Glej, predvsem pa po dolgoletnem statusu samostojnega kulturnega delavca, kjer je dodobra spoznal realnost prekarnega dela, ga je čakala nova, zelo odgovorna naloga. Postal je šele četrti generalni direktor Cankarjevega doma, velikega kulturnega konglomerata, ki združuje umetnost, izobraževanje, znanost in družbeni dialog. Čeprav pravi, da je njegova prva in največja umetniška ljubezen še vedno gledališče, je njegovo poslanstvo zdaj širše – razvijati želi prostor, kjer kultura postane skupni imenovalec različnih svetov in ljudi. Z novo sezono dokazuje, da mu – v sodelovanju s predano ekipo – to tudi uspeva. Z njim smo se pogovarjali o viziji Cankarjevega doma, prihodnjih projektih, mladih generacijah in o tem, zakaj kulturna ustanova ne nudi le doživetje, temveč je tudi prostor premisleka in povezovanja, ne razdruževanja.

Dobro leto dni ste na čelu Cankarjevega doma. Kako bi opisali svojo vizijo in kaj vam je že uspelo uresničiti?
Predvsem želim vzdrževati ter nadgraditi odličen program in storitve Cankarjevega doma. Zaposlenim, ki so vrhunski strokovnjaki, želim omogočiti najboljše pogoje za uspešno in ustvarjalno delo. V svoji petletni strategiji sem zapisal, da bo zavod v prvi vrsti naslavljal odličnost. Želim si, da bi bil Cankarjev dom prav v vseh delih delovanja primer dobre prakse: da bi gostil najboljše dogodke in ponujal najboljše delovno okolje, predvsem pa bi bil za obiskovalce najboljša celostna izkušnja.

Se vam zdi, da ste na dobri poti?
Nekatere spremembe smo že uvedli – odprli smo se študentom z vzpostavitvijo čitalnice in kmalu tudi z Mladinskim svetom, ki bo sokuriral naš program. Krepimo se tako kadrovsko kot programsko, pravkar smo namreč oddali program za leto 2026, na katerega bi lahko bil ponosen tudi kateri precej večji in mogočnejši kulturni center, kot je naš. Cankarjev dom je velik sistem, vzpostavljen skozi leta sistematičnega in premišljenega grajenja. Ponosen sem, da delujemo mirno in složno, ambiciozno in sproščeno.

Kako pa se vloga generalnega direktorja Cankarjevega doma razlikuje od vašega prejšnjega dela v gledališču?
Vse je enako in hkrati povsem drugače. Vsaka institucija, pa naj bo majhna nevladna organizacija ali kompleksna kot Cankarjev dom, zahteva predanost, odločnost in jasno vizijo. Največja razlika je v dometu in širini Cankarjevega doma, saj ni umetniške zvrsti, ki v njem ne bi našla domovanja, in ni projekta, ki ga ne bi zmogli izpeljati. Človek lahko hitro ponotranji nove gabarite in izzive, če se delu resno preda. Seveda pa sem se od sodelavcev v Kranju veliko naučil in ta znanja mi danes zelo koristijo.

Cankarjev dom je velik sistem, je kulturna ustanova, a tudi kongresni center in prizorišče številnih dogodkov. Kako usklajujete finančne izzive s programskimi težnjami?
Brez dvoma je Cankarjev dom eden najbolj kompleksnih javnih zavodov v kulturi, tako finančno kot programsko. Usklajevanje dveh dejavnosti, javne službe in delovanja na trgu, je svojevrstna akrobatika, še posebej ob dejstvu, da moramo več kot 40 odstotkov sredstev od skupno 13 milijonov evrov, kolikor jih letno potrebujemo za delovanje, zaslužiti sami. Zato smo ves čas pod pritiskom, a prav ta pritisk nas ohranja agilne.

Vendar ne na račun programa?
Naši izjemni programski vodje in direktor kulturno-umetniškega programa Peter Baroš nenehno preigravajo nove ideje in koncepte. Nekaj jih bomo uresničili že prihodnje leto. Sicer pa hipnost delovanja pri tako veliki in kompleksni ustanovi ne pride v poštev, trenutno pripravljamo program za prihodnja leta in se dogovarjamo za gostovanja za leto 2027 oziroma 2028.

Poskrbeli ste prav za vse, tudi za družine. Na mladih svet stoji in kulturna vzgoja je pomemben dejavnik v času odraščanja. Kako v Cankarjevem domu nagovarjate mlajše občinstvo?

Ena najpomembnejših novosti je, da smo s pomočjo ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstva za kulturo pridobili evropska sredstva za vzpostavitev Cankarjevega doma kot nacionalnega stičišča kulturno-umetnostne vzgoje: Kulturni bazar. Ta bo “doma” prav v Cankarjevem domu in bo precej pripomogel k dostopnosti kakovostnih vsebin ter dejavnosti za otroke in mlade tako na regionalni kot nacionalni ravni. Izboljšal bo pogoje za spodbudno in ustvarjalno učno okolje ter kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih. Naš program za mlade nenehno nadgrajujemo, iščemo nove formate in ustvarjalce, ki nagovarjajo nove generacije. Eden od takšnih projektov je zagotovo že omenjeni Klasični Artač – koncertno stand-upovski format, v katerem nam akademsko izobraženi glasbenik in komik Tilen Artač približa svet resne glasbe.

Eden od stebrov Cankarjevega doma so tudi brezplačne prireditve – pogovori, dogodki, razstave …
Dostopnost naših programov in ponudbe je osnova našega delovanja. Vsaka vstopnica, kadar smo mi organizator dogodka, je subvencionirana z javnimi sredstvi, zato so cene za vrhunske ustvarjalce pogosto nižje kot drugod po Evropi. Pri brezplačnih dogodkih pa je vložek javnih sredstev lahko celo manjši kot pri plačljivih. Z drugimi besedami: trudimo se, da so najboljše vsebine tudi najbolj dostopne. Ko presodimo, da so za slovenski prostor posebej pomembne, se to lahko kaže tudi v brezplačni vstopnici.

Kakšno vlogo ima Cankarjev dom danes – je to predvsem prostor umetnosti, ali tudi prostor družbenega dialoga, refleksije, povezovanja? Kako ga vidite čez pet let?
Vse, kar ste našteli. In predvsem dom čisto vseh in vsakogar. Že danes, še bolj pa čez pet let.

Prihajate iz sveta umetnosti, ste pesnik, pisec, performer, režiser, tudi del tandema glasbene skupine Natriletno kolobarjenje s praho. Zdaj ste ujeti v delo direktorja in načrtovanje. Kaj pogrešate lastno ustvarjanje?
V svetu umetnosti ostajam. Čeprav so moji ustvarjalni procesi zdaj bolj usmerjeni v strateško, dolgoročno in institucionalno razmišljanje, sem z živo umetnostjo v nenehnem stiku. Veliko dni in večerov preživim z vrhunskimi ustvarjalci v Cankarjevem domu. Seveda pa ostajam povezan tudi z mojimi dolgoletnimi umetniškimi sopotniki in zanesljivo bomo še sodelovali.