Piše: Kaja Komar . Foto: Miha Mally

Kaj se zgodi, ko se dva umetniška glasova ne želita preglasiti, temveč poslušati drug drugega? In ko nakit ni več le predmet, ki ga nadenemo, temveč postane prostor za zgodbo, spomin in odnos do sveta? Na ta vprašanja odgovarja razstava Ehosistem, na kateri se v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu srečujeta umetnici Maja Licul in Aleksandra Atanasovski.
Kot sta ob otvoritvi razstave povedali umetnici, gre pri nakitu pogosto za spoj različnih elementov, ki skupaj ustvarijo nekakšen ekosistem, sestavljen iz različnih sobivanj. Njuni deli povezujejo sorodni principi, a vsaka od njiju govori s povsem svojim glasom. Prav zato je naslov razstave tako pomenljiv: njuna dela delujejo kot odmev – en glas pokliče, drugi odgovori. »Umetnici gradita razstavo kot duet: sledita sorodnim principom, delata s podobnimi metodami. Glasova dveh formiranih osebnosti, dveh izdelanih govoric pa govorita o tem, kaj je vsaki od njiju pomembno,« pravi kuratorka razstave, litovska umetnostna kritičarka in profesorica na Umetnostni akademiji v Vilni dr. Jurgita Ludavičienė, glavna kustosinja Narodnega umetnostnega muzeja v Litvi. 

Dve umetnici, dva svetova, en dialog
Obe umetnici opazujeta svet, se zavedata bogastva naravnih oblik in pomena rokodelskega znanja. Ne želita šokirati ali postaviti sebe v središče ustvarjalnega sveta, temveč ju zanimajo predvsem odnosi – med obliko in materialom, človekom in naravo, tradicijo in sodobnostjo. 
Pri Maji Licul narava skoraj neposredno vstopa v nakit. Listi, veje, kamni in druge naravne oblike se v njenih delih preselijo iz narave v kulturo, njihove teksture in razmerja pa ostajajo prepoznavna. Umetnica jih opazuje, razstavlja na posamezne elemente, abstrahira in spet sestavlja. Pri tem uporablja materiale z dolgo tradicijo v nakitni umetnosti, kot so bron, srebro, zlato, perle in dragi kamni. V njenem delu je, kot poudarja kuratorka, čutiti predvsem spoštovanje in iskanje svojega mesta znotraj širšega sistema. Njene študije naravnih oblik pogosto nastajajo iz dolgega in pozornega opazovanja, ko pogled prodre pod vidno površino stvari, nato pa umetnica tisto, kar je tam odkrila, potrpežljivo prevede nazaj v vidno, v kovino.

Drugačen, a soroden svet odpira Aleksandra Atanasovski. V novih delih z naslovom Razkošno darilo se ukvarja z nasprotji in njihovim prepletanjem. Poleg človeške kože, ki je že dolgo eden njenih ključnih izraznih medijev, tokrat uporablja tudi kačjo kožo – material, ki s sabo prinaša bogato simboliko. Kača je lahko modrost, nevarnost, varuhinja, smrt in hkrati vnovično rojstvo. Človeška in kačja koža se v njenih delih srečata z bronom, srebrom in zlatom ter z močnim sijajem dragih kamnov, prvič tudi takšnimi, ki so ustvarjeni v laboratoriju. Rezultat je nakit, ki deluje skoraj hipnotično. Kot da bi se ob nadeti zapestnici človeška koža za trenutek spremenila, dobila luske in postala nekaj drugega. Prav na meji med prepoznavnim in magičnim nastaja posebna napetost teh del.

Čeprav sta njuna svetova različna, ju povezuje pomembna skupna točka: obe umetnici nakit razumeta kot avtorski izrazni medij. Njun nakit ni zgolj okras, ampak predmet, podoba in zgodba. Je način razmišljanja o svetu, materialu in človeku. Ta skupni jezik se je skozi leta razvijal tudi v EHO Studiu, kjer Maja Licul in Aleksandra Atanasovski ustvarjata že osem let. Studio je postal prostor srečevanja njunih dveh ustvarjalnih praks – prostor, v katerem se različna pogleda na svet ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Prav zato kuratorka njun odnos primerja z dialogom. »Ko gledamo njune objekte, je, kot bi poslušali pogovor dveh glasov – kot bi en glas klical, drugi pa odgovarjal: ja, slišim, razumem, vem, o čem govoriš,« pravi Ludavičienė. Eho studio je tako prostor »eho dialoga«, ki polni ekosistem, katerega del smo. Ko se nakit znajde na telesu, se ta dialog nadaljuje.
 
Ehosistem ne govori le o dveh umetnicah in njunih delih, temveč o odnosu – med človekom in predmetom, umetnostjo in telesom ter med nami in svetom, ki nas obdaja. Razstava je v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu na ogled do 15. novembra.