MARKO BITENC – ustanovitelj in direktor podjetja GenePlanet
Predstavljajte si leto 1890. Pred tem so ljudje »varno« potovali s konji in konjskimi vpregami, kočijami. Potem je prišel avto. Kot se danes pojavlja strah pred samovozečimi vozili, se je takrat pojavil strah pred vozili, ki jih upravlja človek. Ko so v začetku 19. stoletja konje umaknili iz prometa, je zavladal strah. Vsakič ko pride nova tehnologija, govorimo o koncu sveta, kot ga poznamo. Tudi ko so leta 1825 odprli železniško progo Stockton–Darlington, so se ljudje bali najhujšega; človeško telo namreč ni narejeno za potovanje z 48 km/h. Verjeli so, da bodo umrli, da se bo telo pri tej hitrosti stopilo.
Tisoč let in še malo več v prihodnost strahovi ostajajo, le tehnologije so ves čas nove. Leta 2018 obstaja tehnologija, ki nam omogoča, da pogledamo v svoj genski zapis in na podlagi tega vidimo, kakšna prehrana in gibanje sta najbolj primerna za naše telo.
Bili smo na obisku pri slovenskem startup podjetju, ki je prav letos dobilo dodatno potrditev in finančno podporo švicarskega sklada JF Investment v vrednosti 10 milijonov evrov, da so na pravi poti.
»V nekaj letih, mogoče petih do desetih, bo vsak človek imel pregledan svoj celotni genom. S pomočjo tehnologije, aplikacij bomo s krvnimi testi ves čas lahko merili stanje svojega telesa in ukrepali pravilno.«
Prijeten vrvež se je vil po hodnikih GenePlaneta. Ko so naju s Primožem peljali po prostorih, sem lahko opazila, da je ekipa zelo mlada. Prostori so odprti in zato je bilo ves čas slišati pogovore, ideje, razprave. Kljub temu, da je bilo ponedeljkovo jutro, zabeljeno s prvim letošnjim bolj plundrastim snegom, sicer precej turobno zunaj, je bila energija v GenePlanetu pozitivna in delovno optimistična. Pomislila sem, da ima ekipa dobro energijo verjetno tudi zato, ker s pravilno prehrano vsak ustrezno spodbuja svoje telo. Kmalu se nam je pridružil ustanovitelj in direktor GenePlaneta Marko Bitenc in povedal, da imajo vsi zaposleni možnost narediti njihov DNK-test oziroma produkt NutriFit, kot ga imenujejo. Zato me je posebej zanimalo, kaj ponuja ta test in celotna zgodba, ki se je začela pred 10 leti. Takrat je nastal GenePlanet, ravno med Markovim študijem na Nizozemskem. Imel je komaj 22 let. Kljub mladosti tudi deset let pozneje, že z veliko modrosti pelje naprej svojo zgodbo. »Takrat je bila naša glavna ideja, da ljudje spoznajo svoj dedni zapis, kaj je v njem in kako vpliva na življenje. Zdaj peljemo zgodbo že naprej z novo aplikacijo, ki prihaja prihodnje leto. Health Intelligence, kot se bo imenovala, bo omogočala, da boš lahko sebe vsak dan kvantificiral. Mi pravimo, česar ne moreš izmeriti, tega ne moreš izboljšati. Nova aplikacija pa bo omogočala na dolgi rok meriti vse dejavnike tveganja.«
NOVA APLIKACIJA ZDRUŽEVALA DNK ANALIZE IN KRVE TESTE
Marko razloži, da so najpogostejši bolezenski vzroki za smrt povezani z rakavimi in srčno-žilnimi obolenji. Prav nova aplikacija bo omogočala zgodnje odkrivanje rakavih celic in s tem ponudila možnost za zgodnje in precej uspešnejše zdravljenje. Prav tako bomo z njo lahko spremljali dejavnike tveganja, ki se nalagajo desetletja, kot so holesterol, vnetni faktorji, in povzročajo bolezni srca in ožilja. Če jih bomo z aplikacijo lahko izmerili, jih bomo na dolgi rok lahko tudi zniževali in s tem manjšali možnost za obolenja. To bo nekako tako, kot bi svoje telo vsak teden priključili na računalnik in ta nam bi povedal, kakšno je njegovo stanje, kaj moramo spremeniti, da bo delovalo najbolj optimalno.
»Aplikacija Health Intelligence bo združevala tako DNK-analize kot krvne teste in s pomočjo pametnih naprav, telefonov, ur, zapestnic … merila dejavnike tveganja oziroma bo pokazala, kaj se dogaja v našem telesu, ter ponudila nasvete, kaj narediti, če nekaj ni optimalno. Recimo, če boste imeli premalo vitamina D – aplikacija bo povezana tudi z vremensko napovedjo – bo avtomatsko napisala, Marko, imaš premalo vitamina D, jutri dopoldne pojdi za 15 minut na sonce.«
DNK-TEST ZA ZDRAVO PREHRANO
Ta aplikacija bo nadgradnja tega, kar GenePlanet ponuja že zdaj. Njihovi produkti NutriFit vam namreč ponudijo analizo vašega DNK, recimo kakšen je vaš gen za presnovo nasičenih ali nenasičenih maščob, kako presnavljate mlečne izdelke, ogljikove hidrate, alkohol, kofein, tobak, imate netoleranco za gluten, laktozo, kakšna je vaša mišična struktura, kakšen je vaš gen za izgubo teže ali ponovno pridobivanje teže … Ko oddate vzorec sline, dobite knjižico, ki vsebuje več kot 80 strani in poleg analiz ponudi tudi prehranska priporočila, narejena samo za vas. »Statistike kažejo, da po šestih mesecih ali letu dni več kot 70 odstotkov ljudi, ki se odločijo za naše produkte, naredi določene spremembe v prehranjevanju, ali nehajo kaditi, se lotijo primerne vadbe. DNK nam razkrije primernejši način za nas za izgubo teže, ker ni nujno, da je neka dieta za nas primerna. Recimo nekateri, ki dvigujejo uteži, pa imajo določen gen, ki jim povzroča, da se jim sočasno nabira maščoba, s tem niso naredili česa dobrega za svoje telo. Zato morajo glede na svoj dedni zapis imeti prilagojeno vadbo in prehrano.«
Ne grejo se modnih smernic prehranjevanja. Te so tudi največji problem za ljudi, ki nimajo nutricionističnega znanja in so ob poplavi vseh knjig in diet zmedeni. GenePlanet ponudi priporočila izključno na podlagi genske analize, ki jasno pokaže, katero hrano vaše telo lahko ali težko presnavlja. In takšne analize delajo že v več kot 30 državah po svetu, prevedene imajo v 20 jezikov, tudi hebrejščino. Pred časom so opremili laboratorij v Izraelu in tam delajo lokalne analize in teste. Sicer pa imajo laboratorij v Sloveniji in na Hrvaškem ter partnerske laboratorije v Indiji, Angliji in na Švedskem.
KAKO VPLIVA OKOLJE IN KAJ DOLOČAJO GENI
Seveda me zanima, koliko nas na tem področju določajo geni in koliko okolje, če recimo odraščamo med kadilci. »Vi imate modre oči, na to okolje nič ne vpliva, to je stoodstotna genetika. Enako je z drugimi geni za presnavljanje. Če nimamo gena za presnovo mlečnih izdelkov, potem ga nimamo. Nekatere zadeve pa so poligenske, kar pomeni, da gre za odnos med okoljem in dednostjo. Določeni ljudje lahko vnesejo 1500 kalorij, pa se zredijo, drugi jih pojedo 3000, a se ne. Tu gre velikokrat za kombinacijo genetike in okolja. Nismo dedno determinirani ob rojstvu, razen recimo videza, barve oči, krvne skupine itn., te lastnosti so stoodstotno dedne, nekatere pa se dajo z okoljem in zdravim načinom izboljšati.«
ZAMNJŠAL TVEGANJA ZA SKORAJ 70 ODSTOTKOV
Pa je tudi sam naredil te teste in kako mu je to spremenilo življenje? »Seveda sem jih naredil. Recimo imam mutacijo, zaradi katere sem podvržen pomanjkanju vitamina B9 in kopičenju homocisteina, ki je znan kot dejavnik tveganja za srčno-žilna obolenja. Če ne bi poznal svoje genetike, potem bi rekel, da se bom zdravo prehranjeval in je to to. Zdaj pa vem, da moram uživati aktivno obliko folne kisline (aktivno obliko B9 mimogrede vsebujejo zgolj nekatera prehranska dopolnila), ki mi znižuje ta dejavnik tveganja. In to je bistvo – če veš, kje v tvojem telesu je problem, lahko usmerjeno rešuješ zadeve.« Odkar si načrtno prizadeva za to – ustrezno je spremenil prehranjevalne vzorce in se izobrazil – se je dejavnik tveganja zmanjšal za skoraj 70 odstotkov. Ves čas si meri tudi krvne markerje, kar bo z novo aplikacijo prihodnje leto kmalu omogočeno še drugim.
»Kar se tiče prehrane, vidim napredek v čistem mesu, proizvedenem v laboratoriju. Danes se tega še bojimo in se ob tej misli zgražamo.«
»Kot zanimivost naj povem, da so mi analize pokazale tudi mutacijo na genu CCR5, kar pomeni, da ne morem dobiti virusa HIV. Sicer tega testa ne delamo, ampak kot zanimivost, kaj vse nam lahko razkrijejo DNK-testi v prihodnje.«
Že zdaj pa sodelujejo z zdravniki in zasebnimi klinikami in zanje delajo teste za dedne oblike raka in teste za nosečnice. »Gre za neinvaziven test, ki ga lahko nosečnice opravijo v 10. tednu nosečnosti in je izjemno zanesljiv za odkrivanje downovega sindroma in drugih dednih bolezni. Amniocenteza je lahko za plod nevarna. Za naše DNK-teste pa samo vzamemo kri materi, ker v njen krvni obtok prehaja tudi že DNK ploda, in vse to lahko vidimo.«
PRIHODNOST JE MESO IZ LABORATORIJA
Bomo torej v prihodnje s pomočjo tehnologije ali zaradi nje tudi bolj zdravi in zato živeli dlje? »V nekaj letih, mogoče petih do desetih, bo vsak človek imel pregledan svoj celotni genom. S pomočjo tehnologije, aplikacij bomo s krvnimi testi ves čas lahko merili stanje svojega telesa in ukrepali pravilno. Kar se tiče prehrane, vidim napredek v čistem mesu, proizvedenem v laboratoriju. Danes se tega še bojimo in se ob tej misli zgražamo. Moja teza pa je: ko bodo naši otroci stari toliko, kot smo zdaj mi, ne bodo mogli verjeti, da smo nekoč ubijali živali za prehrano. Trenutno je cena takega mesa še previsoka, ampak strmo pada. Samo vprašanje časa je, kdaj bo laboratorijsko vzgojeno meso konkurenčno. Prednosti pa je skoraj nešteto. Ni dodanih hormonov, antibiotikov, živali ne trpijo, ne onesnažujemo okolja, konsistentna kakovost … Meso bo bolj zdravo. Je tudi idealna priložnost za vegetarijance, da bodo lahko jedli meso (smeh).«
Na podaljšanje življenjske dobe bo po mnenju Marka Bitenca vplivalo še nekaj drugih tehnoloških odkritij. »Obstaja kup startup podjetij v Silicijevi dolini, ki želijo podaljšati življenjsko dobo. Mislim, da bodo prej ali slej uspešna. Eno dela malce kontroverzne zadeve, ampak prinaša učinke. Dokazali so, da se je starejša miš pomladila, če si ji dal kri mlade miške. Zaradi določenega proteina, pravijo. Dejansko obstajajo startupi, ki že zdaj omogočajo, da starejši ljudje dobijo kri mlajših, sicer je vse še zapakirano v klinične študije. To je en način pomlajevanja, ki se že zdaj dogaja v ZDA in Aziji.« Marko omeni še regenerativno medicino pa imunoterapijo, ki je zelo napredovala pri zdravljenju določenih rakavih obolenj.
Torej bomo kmalu priča tudi očitnemu podaljševanju življenjske dobe. »Čez 30 ali 40 let, predvidevam, bo zanimivo videti, kdaj bo napočil trenutek, ko bo vsako leto razvoja podaljšalo življenje za več kot eno leto.«
Pa se bomo znali in zmogli dovolj hitro spoprijeti tudi s starimi strahovi pred novimi tehnologijami?
Foto: Primož Korošec in arhiv GenePlanet
__________
__________
Če si že tu, preberite še …