V Sloveniji so včeraj potekale šeste predsedniške volitve. Predsedniški mandat v Sloveniji traja 5 let, Milan Kučan pa je prvi in do danes edini dvakrat zaporedoma izvoljen na oblast. V ZDA so predsedniki ob izvolitvi na oblasti 4 leta, dvojni zaporedni mandati pa so tam pogosta praksa (Clinton, Bush, Obama). V Mehiki so vodje države po drugi strani na oblast izvoljeni za 6 let, vendar pa je kandidatura za ponovni mandat z zakonom prepovedana. Mehika pa ni zanimiva le zaradi prepovedi na ponovno predsedniško kandidaturo, temveč je hkrati država, ki drži rekord za najkrajši predsedniški mandat v zgodovini.
19. februarja 1913 je general Victoriano Huerta vrgel z oblasti takratnega predsednika Francisca I. Madera. Ustava Mehike je leta 1857 zapovedovala, da so v primeru nezmožnosti delovanja predsednika takoj za njim v vrsti za predsedovanje podpredsednik, generalni državni tožilec, minister za zunanje zadeve in notranji sekretar. Kot Maderi je Huerta zasedanje položaja predsednika preprečil tudi podpredsedniku Joséju Maríi Pinu Suárezu in generalnemu državnemu tožilcu Adolfu Vallesu Baciju. Državni udar pa je kljub temu potreboval izgled približne legalnosti. Huerta je tako prislil Lascuráina, takratnega zunanjega sekretarja, da je prevzel predsedovanje in ga hkrati razglasil za notranjega sekretarja. Huerta je bil tako po zakonu naslednji v vrsti za predsednika, Lascuráin pa je nemudoma odstopil.
Pedro Lascurain
Posledično je bil Lascuráin predsednik Mehike manj kot eno uro; različni viri navajajo čas od 15 do 56 minut. Do danes je Lascurainovo predsedovanje najkrajše v zgodovini. Huerta je sklical nočno izredno zasedanje kongresa, pod puškami njegovih vojakov pa so zakonodajalci potrdil njegov prevzem oblasti. Nekaj dni kasneje je Huerta dal umoriti prejšnjega predsednika Madera in podpredsednika Pina Suáreza. Državni udar in dogodki, ki so ga obkrožali, so znani kot La decena trágica (Deset tragičnih dni).
_____
PREBERITE ŠE: