POGLEDATE KDAJ V NOČNO NEBO?
Ker sem astrofizičarka, se spodobi, da začnem z astronomsko obarvano kolumno. In to prav na začetku: Ali kdaj pogledate v nočno nebo?
Andreja Gomboc, foto: Primož Korošec
»SREDI ZVEZD, NOČ IN DAN, SE VRTI TA SVET«
Naši prapredniki so se v nebo ozirali verjetno precej pogosteje kot moderni ljudje. Nebesna telesa so jim pomagala pri orientaciji v prostoru (npr. na kateri strani neba vzhaja ali zahaja Sonce) in v času: ciklično ponavljanje nebesnih pojavov (npr. vzid Sonca, Lunine mene in mesto na obzorju, kjer vzhaja Sonce) določa osnovne časovne enote, kot so dan, mesec in leto.
»PADE SNEG, PRIDE MAJ, PRIDE SPET JESEN«
Točno napovedovanje začetka letnih časov in s tem točen koledar sta postala še posebej pomembna z opustitvijo nabiralništva in pričetkom poljedelstva. Za poljedelsko družbo je bilo napovedovanje začetka letnih časov življenskega pomena, da niso sejali prehitro (vzklile rastline bi lahko presenetila ponovna ohladitev) ali prepozno (plodovi ne bi imeli časa dozoreti). Vremenski pojavi, povezani z letnimi časi, lahko zamujajo ali prehitevajo, zato so nezanesljivi, periodične spremembe na nebu pa se ponavljajo po rednem, ustaljenem urniku.
TAVAJOČE ZVEZDE
Naši davni predniki so nebo opazovali le s prostimi očmi, saj sta daljnogled ali teleskop relativno novi iznajdbi, stari komaj dobrih 400 let. S prostimi očmi so poleg zvezd, Sonca in Lune na nebu videli tudi pet teles, ki so se razlikovala od zvezd. Medtem ko so se zvezde sicer premikale na nebu (prav tako kot Sonce in Luna so vzhajale na vzhodni strani neba in zahajale na zahodni), so ohranjale medsebojno razporeditev in oddaljenost. V nespremenljivih vzorcih zvezd so različna ljudstva videla različne predmete, živali in junake, jim dala različna imena in o njih spletla mitološke zgodbe. Tem vzorcem zvezd pravimo ozvezdja in so bila v različnih kulturah različna. Mnoga današnja ozvezdja, zlasti na severnem nebu, imajo korenine v starogrški mitologiji.
Pet teles pa je na videz potovalo med zvezdami, zato so jim v stari grščini nadeli ime planētes asteres ali “tavajoče zvezde”, od koder izvira današnji izraz planet. S prostimi očmi so torej na nebu opazili skupno sedem teles, ki niso bila zvezde: Sonce, Luno in pet planetov: Merkur, Venero (znano pri nas tudi kot zvezda Danica in Večernica), Mars, Jupiter in Saturn. To je osnova dandanašnjega 7-dnevnega tedna: vsak dan v tednu je posvečen enemu od teh sedmih nebesnih teles. Kateremu, razkrivajo njihova imena v nekaterih jezikih, npr. v angleščini: Saturday (Saturnov dan), Sunday (Sončev dan), Monday (Lunin dan).
Na ozvezdje Orion lahko gledamo kot na simbol enosti človeštva, ki je zbrano pod istim nebom in pluje na isti vesoljski “ladji”.
»TISOČ LET ŽE ZEMLJA PLEŠE«
In če se kot naši predniki zvečer ozrete v nebo, te dni ne morete zgrešiti ozvezdja Orion, ki kraljuje na večernem zimskem nebu, nad njegovim južnim obzorjem.
Orionov značilni vzorec sedmih svetlih zvezd, ki spominja na obris peščene ure, je zlahka viden in prepoznaven tudi v mestih, kjer nam pogled v zvezdnato nebo sicer zastrira oz. kvari svetlobno onesnaženje. Tudi v našem naselju sredi Ljubljane ga zvečer, ko se vračam iz bližnje trgovine proti domu, lepo vidim na jugu med sosednjima blokoma. In naenkrat mi v glavi zazveni znana melodija:
“Orion, saksofon, mesec, kontrabas, Zemlja pleše tja med zvezde” in moj korak postane v hipu lahkotnejši in kar malo razigran.
Ozvezdje Orion Vir: Wikipedia: By Mouser – Own work, CC BY-SA 3.0,
VIDEN Z VSEH KONCEV ZEMLJE
Ozvezdje Orion pa ni posebno samo za Slovence, ki verjetno vsi poznamo to popevko, pač pa ga poznajo vsa ljudstva sveta. Nahaja se namreč v bližini nebesnega ekvatorja, kar pomeni, da je (v celoti ali vsaj delno) vidno z vseh krajev na Zemlji. V večini krajev je vidno od novembra do februarja, na Antarktiki, kjer je takrat polarni dan, pa je (deloma) vidno v času našega poletja oz. tamkajšnje polarne noči.
Vir: Stellarium
Ozvezdje je bilo omenjeno ali upodobljeno v mnogih kulturah. Današnje ime Orion pa je dobilo po orjaškem, nadnaravno močnem lovcu iz grške mitologije.
BLIŽATA SE KONCU SVOJEGA ŽIVLJENJA
Najsvetlejši zvezdi ozvezdja sta belkasti Rigel, ki predstavlja Orionovo levo stopalo, in rdečkasta Betelgeza, ki predstavlja lovčevo desno ramo. Rigel je modra nadorjakinja, 100.000-krat svetlejša od Sonca, Betelgeza pa rdeča nadorjakinja, dovolj velika, da bi šel vanjo celotni Marsov tir okoli Sonca. Razlika v njunih barvah je dobro vidna že s prostimi očmi, še bolje pa jo pokaže že manjši daljnogled.
Obe zvezdi se bližata koncu svojega življenja in bosta v (v astronomskem smislu bližnji, v človeškem pa daljni) prihodnosti eksplodirali kot supernovi.
Vse druge svetlejše zvezde Oriona so vroče in belkaste. Tretja najsvetlejša zvezda je Belatriks, vroča modra orjakinja, ki predstavlja Orinovo levo ramo. Prav tako zelo vroča je zvezda Saiph, ki označuje Orionovo desno nogo.
Orionov pas tvorijo tri svetle zvezde Mintaka, Alnilam in Alnitak, ki jim v slovenščini pravimo tudi Kosci. Svetlejše zvezde pod pasom predstavljajo skupino zvezd ali asterizem Orionov meč. Najsvetlejša med njimi ima oznako Hatsya ali Jota Oriona. Nekateri ji pravijo tudi Nair al-Saif, kar v arabščini pomeni “najsvetlejša v meču”. Šibka zvezda Meissa ali Lambda Oriona predstavlja Orionovo glavo.
KAKO PRIDEMO DO NAJSVETLEJŠE ZVEZDE?
Ozvezdje Orion nam lahko služi kot zelo dober pripomoček za iskanje drugih ozvezdij. Če podaljšamo Orionov pas levo navzdol, pridemo do najsvetlejše zvezde na nočnem nebu; to je Sirij, ki leži v ozvezdju Veliki pes. Če povežemo Orionova ramena in nadaljujemo še naprej od rdečkaste Betelgeze v levo, pridemo do zvezde Prokijon v ozvezdju Mali pes. Od Betelgeze levo in navzgor pridemo do zvezd Poluks in Kastor v ozvezdju Dvojčka. Če povežemo srednjo zvezdo Orionovega pasu in glavo ter zveznico podaljšamo za še 3-krat navzgor, pridemo do zvezde Kapela v ozvezdju Voznik. Podaljšanje pasu desno navzgor pa nas pripelje do zvezde Aldebaran v ozvezdju Bik. Zvezde Rigel (Orionovo stopalo), Sirij, Prokijon, Poluks, Kapela in Aldebaran tvorijo tako imenovani zimski šeterokotnik, ki je, kot pove že ime, lepo viden pozimi.
»IN Z NJO V GRADU VSAK OBLAK IN VSE CESTE IN CELO TA NAJIN MALI DOM«
Celotno nebo je Mednarodna astronomska zveza (International Astronomical Union – IAU) glede na znana ozvezdja razdelila na 88 območij. Vsako območje oz. ozvezdje tako danes poleg svetlih zvezd, ki tvorijo ustrezen prepoznaven vzorec, vključuje tudi mnoge šibkejše zvezde in galaksije, ki ležijo na tem delu neba.
Letošnje največje srečanje astronomov – generalna skupščina IAU, ki se zgodi vsaka tri leta – bo avgusta na Dunaju. Moto srečanja ob stoletnici ustanovitve zveze je “Pod enim nebom”. Res je, astronomija združuje človeštvo –nebo je od vseh, zvezde na njem prav tako. Pri raziskovanju vesolja sodelujejo znanstveniki iz držav širom sveta. Tako pri gradnji observatorijev in satelitov kakor tudi pri opazovanju posameznih nebesnih teles in pojavov je pogosto potrebno združiti moči glede finančnih sredstev in instrumentov, pa tudi človeških virov.
VSI PLUJEMO NA ISTI VESOLJSKI LADJI
Na ozvezdje Orion lahko gledamo kot na simbol enosti človeštva, ki je zbrano pod istim nebom in pluje na isti vesoljski “ladji”. Orion je viden z vseh naseljenih delov Zemlje in ima zgodovino v kulturah širom sveta, kar priča o povezovalni moči astronomije. Po drugi strani lahko služi tudi kot resno opozorilo človeštvu. Grški mit pravi, da se je boginja Zemlje, Gaja, zelo razjezila na Oriona, ki se je hvalil, da bo pobil vse živali na planetu in se ga je hotela znebiti s škorpijonom. Morda se lahko ob pogledu na Oriona na nebu ljudje zamislimo ne le o zvezdah in širnih daljavah vesolja, pač pa tudi o našem pogosto arogantnem odnosu do narave in našega planeta.
>>>>>>
ANDREJA GOMBOC je astrofizičarka. Proučuje izbruhe sevanja gama in plimsko raztrganje zvezd v bližini črnih lukenj. Je raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo ter redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, ustanoviteljica in urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica slovenskega tekmovanja v znanju astronomije pri DMFA Slovenije. Med svoje največje astronomske dosežke šteje razstavo Od Zemlje do vesolja v Tivoliju in prvi simpozij Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji.
_____________
KOLUMNE in vse poglede v nebo podpira Goodlife Diners Club kartica:
______________