ZAČNE SE PRI NAS, VPLIVA PA NA VSE
Včasih se zdi, da posledice naših dejanj vplivajo samo na nas. Pa to skoraj nikoli ni res. Nasmeh naključnemu mimoidočemu nima vpliva samo na naš dan, nepremišljena in neodgovorna uporaba plastične embalaže pa nima vpliva samo na zelenico pred našo hišo, pač pa na cel svet. Je pa res, da se vse začne najprej pri nas kot posameznikih, pa potem pri nas kot državljanih določene države in ne nazadnje pri nas kot Zemljanih, ki si delimo en planet. In ker zaenkrat alternativa Zemlji ne obstaja, je še kako pomembno, kakšne odločitve kot posamezniki, kot država in kot svet kot celota sprejemamo glede varovanja te naše vrteče se vesoljske krogle.
NAJPREJ POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM
Nima smisla s prstom kazati na sosede, vse se začne pred našim pragom. Z odnosom, ki ga imamo kot posamezniki do skrbi za okolje. In s pripravljenostjo narediti za okolje nekaj dobrega. Tako se najprej vsak pri sebi odloči, da bo v trgovino hodil z vrečko iz blaga, da bo kupoval sadje in zelenjavo pri najbližjem kmetu in ločeval tisto plastično embalažo, ki jo vseeno pridela. Za tiste, ki pa takšnega načina mišljena še niso posvojili, pa je letos poskrbela tudi država. Z novim letom so namreč v trgovinah po Sloveniji ukinili brezplačne plastične vrečke. Na blagajnah jih je v nekaterih trgovinah še možno dobiti, a jih je potrebno plačati. Brezplačne so ostale le lahke plastične vrečke za izdelke, ki niso predpakirani – to so sadje in zelenjava, meso in ribe.
“Povprečen Slovenec na leto porabi od 150 do 300 plastičnih vrečk, recikliramo jih le 4 %. Do konca leta 2025 naj bi porabo na prebivalca zmanjšali na 40 vrečk.”
KAKO UMAZAN PA JE SLOVENSKI PRAG IN KAKO SO UMAZANI DRUGI?
Povprečen Slovenec na leto porabi od 150 do 300 plastičnih vrečk, recikliramo jih le 4 %. Do konca leta 2025 naj bi porabo na prebivalca zmanjšali na 40 vrečk. Avstralsko nacionalno maloprodajno združenje (NRA) poroča, da je Avstralcem v treh mesecih od uvedbe prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk porabo uspelo zmanjšati za 80 % (to je za 1,5 milijarde plastičnih vrečk manj). Nemci so od leta 2016 porabo zmanjšali za eno tretjino (to je 1,3 milijarde manj plastičnih vrečk). Povprečni Nemec je leta 2017 porabil 29 plastičnih vrečk. Na Irskem so z zaračunavanjem vrečk porabo zmanjšali s 328 na leto na 21. Wales je porabo zmanjšal za 76 %, podobne rezultate so dosegli tudi na Danskem, v Franciji in Bolgariji. Kenija je uvedla popolno prepoved plastičnih vrečk ter hkrati za prodajo, izdelavo ali zgolj nošenje plastičnih vrečk uzakonila globo do 38.000 dolarjev ali zaporno kazen do štirih let.
KAJ SMO PRED SLOVENSKIM PRAGOM ŽE POMETLI?
Uvedba plačljivih plastičnih vrečk na blagajnah v trgovinah v letu 2019 ni prvi in ne edini korak k zmanjšanju porabe plastike. Že leta 2016 je ljubljanska občina začela kampanjo proti plastičnim vrečkam, v kateri so najemnikom stojnic na ljubljanski tržnici razdeljevali biološko razgradljive vrečke – šlo je za vrečke iz koruznega škroba in japonskega dresnika. Nekatere spletne in fizične trgovine (ena taka je npr. Okay) prodajajo določene izdelke brez embalaže ali brez plastike. Z januarjem 2019 je v Šiški svoja vrata odprla trgovina Rifuzl, prva trgovina brez embalaže v Sloveniji (poskusov za odprtje je bilo pred njo sicer že nekaj, a nobeden ni zares zaživel).
Z januarjem 2019 je v Šiški svoja vrata odprla trgovina Rifuzl, prva trgovina brez embalaže v Sloveniji (poskusov za odprtje je bilo pred njo sicer že nekaj, a nobeden ni zares zaživel).
KAJ PRED SVOJIM PRAGOM POMETAJO DRUGJE PO SVETU?
Veliko startupov in angažiranih podjetij se po svetu trudi, da bi iznašli razgradljive različice tistih kosov embalaže za enkratno uporabo, ki so odgovorni za navečje kupe odpadne plastike – to so vrečke, slamice, plastenke in plastični krožniki. Podjetje Loliware – startup iz New Yorka – je po oblikovanju užitnih lončkov oblikovalo še užitne slamice za pitje, narejene iz morske trave, za katero so prepričani, da bi lahko predstavljala razgradljivo alternativo plastiki. Tudi indonezijsko podjetje Evoware se poslužuje morske trave, iz katere proizvajajo užitno embalažo za hrano, kavo in milo. Skippping Rocks Lab z Otoka so že leta 2014 predstavili Ooho, užitni mehurček z vodo, ki bi lahko nadomestil plastenke za vodo.
ZAKAJ SPLOH TOLIKO BESED O PLASTIKI?
Ker večina plastike že po enkratni uporabi roma na odlagališče odpadkov ali celo v naravo, kjer zaradi plastike letno pogine okoli 100.000 morskih živali – te plastiko zamenjajo za hrano in jo zaužijejo, se vanjo zapletejo ali z zaužitjem mikroplastike absorbirajo njene nevarne kemikalije. Plastika se prilepi tudi na alge, s katerimi se hrani veliko število morskih živali, te pa se zelo pogosto znajdejo tud na naših krožnikih. Nepravilno odložena plastika pa tako tudi udarja po žepih, saj zaradi nepravilno odložene plastike trpita turizem ter zdravje ljudi in živali. Zato je še kako pomembno, da vsak od nas in vsi skupaj (ki nas je na Zemlji trenutno 7,55 milijarde) ravnamo s plastiko preudarno in z mislijo na manj plastični jutri.
Foto: Unsplash
______________
Če ste že tukaj, preberite še …