Zoltan Istvan je ustanovitelj in vodja gibanja Transhumanist

Zoltan Istvan je multipraktik. Futurist, ki je kandidiral tudi za predsednika ZDA in bil šesti, je prepričan, da smo ljudje lahko še veliko boljši, predvsem s pomočjo tehnologije.

Zadnja leta ste predvsem v vlogi napovedovalca prihodnosti. Ste pa tudi podjetnik. Kako lahko napovedovanje prihodnosti spremenite v bogastvo – in zaslužite milijone dolarjev?

(Smeh.) Kot podjetnik sem deloval v gradbeništvu, tam je denar. Kot futurist še nisem veliko zaslužil, so pa drugi, predvsem podjetja, ki delajo radikalne stvari, denimo razvijajo zdravila, rešitve, ki nadgrajujejo in opolnomočijo ljudi. Sem zagovornik politik, pristopov in tehnologij, ki nadgradijo človeka, da postane boljši.

Kako bi transhumanizem razložili laiku?

Transhumanizem je družbeno gibanje, ki zagovarja rabo tehnologije za spreminjanje in nadgrajevanje človeka ter človeške izkušnje. Zanimajo nas ogrodja, kot so eksoskeletoni, pa avtonomna vozila, čipi, ki povežejo možgane z računalniškim oblakom, skratka vse, s čimer lahko postanemo boljši, precej boljši.

Lahko transhumanizem poskrbi, da bo svet boljši?

Prepričan sem o tem. Tudi znanost si že od nekdaj prizadeva za to, znanstveniki napovedujejo, da bomo živeli dvakrat dlje. Razvili so veliko cepiv in zdravil, lahko odpravimo veliko težav, ki pestijo človeka. Transhumanizem je v tem pogledu radikalna znanost, saj zagovarja robne tehnologije, s katerimi je mogoče doseči, da bomo ne le kar najboljše različice sebe, temveč tudi da ne bomo tako hitro umrli, da bomo manj trpeli …

Kar zadeva nadgradnje ljudi – vas kaj skrbi, da bi šlo kaj narobe?

Skrbi me veliko stvari. Predvsem to, da ne bi superbogati vzeli avgmentacije človeka za svojo in drugi ne bomo imeli dostopa do nje. To ni le scenarij iz znanstvenofantastičnih filmov, upam, da se ne uresniči. Druga skrb je, da bi izdelali umetno inteligenco, ki bo inteligentna vsaj toliko kot mi sami in bo proti temu, da jo nadziramo. To se mi sicer zdi malo verjetno. Potem me skrbi še, kako se bodo posamezne države in vlade odzvale na nadgrajevanje ljudi, pa vpliv avgmentacije na povečanje neenakosti med ljudmi … Skratka, veliko je skrbi in neodgovorjenih vprašanj.

Menite, da bi moralo biti nadgrajevanje ljudi v prihodnje regulirano? Kdo naj bi skrbel za regulacijo?

Osebno sem proti regulaciji, ne maram je, ker zavira inovacije. A se hkrati zavedam, da gre za močne transformativne procese in posege, zato bi nekaj regulacije vendarle moralo biti. Predvsem tako, da to, kar bomo naredili sebi, ne bo škodovalo drugim. Prepričan sem, da bodo vlade držav glede tega želele in tudi dobile besedo ter možnost odločanja o tem, kaj bo prav in kaj ne.

Pravzaprav bi morali za ljudi pripraviti nekakšna pravila po vzoru Asimovih zakonov za robote? Če so moje informacije točne, imate tudi vi vgrajen podkožni čip. Kaj ta počne?

Prav imate, takšna pravila bi bila najboljša. Sicer pa bi morali razvoj tehnologije prepustiti trgu, tako bo največ inovacij in najboljših rešitev. Nadgrajevanje posameznikov namreč pomaga tudi tistim, ki so danes za marsikaj prikrajšani – samo pomislite, kako bi se izboljšalo življenje invalidov.

Medtem ko bi »normalne« ljudi naredili še močnejše, boljše …Kaj pa vojska? Prepričan sem, da obstajajo težnje po supervojakih.

O supervojakih se govori že desetletja. Pri čemer je zanimivo, da celo znotraj vojske ZDA obstaja gibanje, ki nasprotuje nadgrajevanju vojakov. Ne maramo tega, da ljudje izgubljajo življenja. Kiborgi, gnani z umetno inteligenco, pa so »pogrešljivi«, saj nimajo zavesti. Prav možno je, da bodo prihodnje vojne avtomatizirane. Upam, da bo v vojnah umrlo čim manj ljudi. Poleg tega danes bitke bijemo predvsem v digitalnem svetu. Google in druga tehnološka podjetja imajo stike z vojsko. Vsekakor zagovarjam pristop, da mora v tem »poslu« ostati dovolj zasebnih podjetij, da ne bo vse prepuščeno le vojski.

Menite, da bi bilo dolgoročno mogoče napredne tehnologije uporabiti za znatno izboljšanje človeškega intelekta in fiziologije? Bi lahko v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti na primer živeli na Luni ali Marsu?

Vsekakor. To je možno že danes. Težava je v tem, kako ljudi spraviti tja. Nismo še našli racionalnega načina transporta, bi pa lahko živeli na mesecu ali Marsu. Države nočejo vlagati velikanskih sredstev v raziskovanje teh možnosti – vesolje je veliko. Počasi začenjajo tudi zasebna podjetja razmišljati v tej smeri, ne zgolj za vesoljski turizem, saj vemo, da so na drugih planetih različni zanimivi viri, denimo minerali. Transhumanizem se razvija prav zaradi kapitala, ki ga je na tem področju vse več. Podjetja služijo s tem, ko ljudje bijemo boj proti staranju, to skrbi za napredek.

Če so moje informacije točne, imate tudi vi vgrajen podkožni čip. Kaj ta počne?

V roki imam majhen čip, vgraditi sem ga dal že pred petimi leti, zato je z današnjega vidika zastarel in bi ga moral z operacijo nadgraditi, a še vedno ga uporabljam tako rekoč vsak dan – za odklepanje vrat mojega doma, vžig avtomobila, trgovanje s kriptovalutami. Je moj univerzalen ključ in identiteta, ni mi treba več nositi ključev s seboj. Novejši čipi pa so še boljši, ne zamenjajo le ključev, temveč tudi denarnice, kartice …

»Sem zagovornik politik, pristopov in tehnologij, ki nadgradijo človeka, da postane boljši.«

Je v tem naša prihodnost?

Ni nujno. Mogoče sploh ne bomo potrebovali podkožnih čipov, saj nas bodo kamere in sistemi takoj prepoznali – v trgovini bomo le pobrali izdelke s polic in odšli skozi vrata, zaledni sistem pa nam bo pobral denar z našega tekočega računa.-

Z vstavljanjem vedno več tehnologije v naša telesa verjetno obstaja tudi grožnja, da bi nas kot ljudi lahko »pohekali«?

Veliko ljudi skrbi prav to, kar ste omenili. To je, kot bi kdo prisluškoval najinemu pogovoru. Mogoče sicer je, a se v praksi redko zgodi. Kibernetska varnost je pomembna. In je hkrati kompromis. Vedno nas bo skrbelo za varnost in zasebnost, a bodo tudi varnostni mehanizmi, ki nas bodo ščitili, vedno boljši. To, da bi komu nekdanje dekle na daljavo ugasnilo srčni spodbujevalnik, je zelo neverjeten scenarij.

Kdo pa vodi v dirki za transhumanizem in kdo bo v njej zmagal?

Uf, že več kot deset let se ubadam s tem vprašanjem. Moram priznati, da so nekoč v tej dirki vodile ZDA, danes pa je v ospredju Kitajska. Razlogov za to je več, a poglavitni je vera. Američani so veren narod, 85 odstotkov ljudi ima krščansko ozadje. Kitajci so precej manj verni, zato imajo manj zadržkov in skrbi. Vera je proti transhumanizmu – Kitajcev to ne skrbi, zato hitreje razvijajo stvari. Razviti svet predvsem njegova kultura zavira pri tem, da bi postali kiborgi. Kdo bo zmagal? Če bi moral staviti, bi dejal, da bo zmagovalka Kitajska. Ima ogromno znanstvenikov in treba je priznati, da so bolj disciplinirani kot zahodni strokovnjaki, tudi delajo bolj zavzeto.

Kaj sploh še ostane drugim?

Inoviranje. Svet bo v prihodnosti lovil novo ravnotežje, novo globalno ureditev. Brez skrbi, tudi Evropa ali ZDA ne želita, da jima tempo razvoja (in vse drugo) narekuje kdo drug. Da bi zaostajali ali bili podložni, posebej »komunistom«, je za nas nepredstavljivo. In prav ta strah nas sili v inovacije. V splošnem velja, da so ljudje za transhumanizem, tudi če ga podrobneje ne poznajo. In bodo v prihodnje volili radikalce, ker so ti pot do sprememb. Gospodarstveniki se že dolgo zavedajo dejstva, da če nekaj razviješ in si na trgu prvi, imaš veliko prednost. Predvsem pa ne gledaš nazaj. Loviti je vedno težje. Kitajci pa imajo že danes gensko spremenjene otroke …

Piše: Miran Varga · Foto: osebni arhiv