Preprosta kraška filozofija

5. 10. 2018

KulinarikaNa nožRestavracije0 komentarjev0 views

ŠPACAPANOVA HIŠA

Kras je moja velika ljubezen že od mladih nog. Sama zase igrivo rečem, da sem zrasla na drugi strani Vipavskih brd, kjer sem ogromno počitnic in prostega časa preživela v starem mlinu, ki je bil v lasti moje botre in botra. Že kot majhna deklica sem bila navdušena nad kamnito kraško pokrajino.

BIOLOŠKO, BREZ NEPOTREBNEGA ŽVEPLANJA

Zatorej Špacapanovo hišo poznam že zelo dolgo. Mislim, da mi je moj stric, ki je vedel, da zelo uživam v hrani, povedal zanjo. Bila sem na začetku študijske poti. Rekel je, da je v Komnu res dobra gostilna, v kateri dobiš kraške specialitete. Razvajali naj bi te s slow foodom, kar takrat pri nas še ni bila ustaljena praksa. Seveda sem jih takoj obiskala. Ravno so imeli dneve kraške kuhinje in spomnim se, da je bil prav vsak krožnik, ki je prišel na mizo, zgodba zase ter odražal karakteristike pokrajine in sezonske lokalne proizvode. Že od tistih dni ima Špacapanova hiša posebno mesto pri meni.

“Dobili so vinsko klet, v kateri imajo odlično izbiro vin, v stari štirni sedem metrov pod zemljo zorijo sire treh kraških sirarjev, imajo izvrstno trgovino lokalnih dobrot, ki jih lahko naročite kar prek spleta.”

Od takrat je minilo kar nekaj let in na Kras se še vedno rada vračam. Medtem je pri Špacapanih zavel nov veter, saj je na čelo stopil sin Ago (mama Ada je gospodinja za vse brez katere v tako malem timu ne gre), desna roka mame Ade (v kuhinji je desna roka Agota – Boštjan Sanabor in pomočnik kuharja Klemen Žigon). Tudi ponudba se je od leta 1973, ko je družina Špacapan gostilno prevzela, zelo razširila. Dobili so vinsko klet, v kateri imajo odlično izbiro vin vidnejših slovenskih vinarjev, v stari štirni sedem metrov pod zemljo zorijo sire treh kraških sirarjev, uredili so sušilnico lastnih pršutov, imajo izvrstno trgovino lokalnih dobrot, ki jih lahko naročite kar prek spleta (www.spacapan.si). Naredili so kisarno, uredili bogat zeliščni vrt, pridelujejo svoja vina – teran, ki na Krasu ne sme manjkati, in pa rebulo, oba pridelana kar se da biološko, brez nepotrebnega žveplanja. Gostje, ki pridejo k njim na kulinarično doživetje, lahko tudi prespijo, saj trenutno ponujajo pet sob, kmalu jih bo še več.

VSE KAR JE DOBRO, NAM PONUJA NARAVA

Tisto, kar jih dela posebne, pa je to, da gosta popeljejo skozi dogodivščino in zgodbo, ki jo ustvarjajo že od začetka. Na krožnikih jim je uspelo pričarati kamnito kraško pokrajino, vroče pripekajoče sonce ter kraško burjo. Kljub temu, da so bile nekoč razmere na Krasu vse prej kot lahke, se danes lahko pohvalijo z izdelki vrhunske kakovosti. Začne se pri pršutu, brez katerega si Kras težko predstavljamo. Zgodba gre naprej čez druge domače mesnine, ovčje in kozje sire, juhe iz samoniklega bilja pa raviole, polnjene s skuto in zelišči, odlično meso kraškega goveda, jurčke in šparglje v sezoni, celo kamen, ki je del pokrajine, jim je uspelo domiselno pričarati v jedi …

“Začne se pri pršutu, brez katerega si Kras težko predstavljamo.”

Divjačino priskrbi oče, ki je v gostilni aktiven drugače kot nekoč. Je strasten lovec in vinar, kar je več kot dobrodošlo. Domača zelenjava in sadje (izhaja v prvi vrsti oz domače kmetije, ki jo upravlja oče Miro Špacapan, če jim kaj zmanjka si priskrbijo od okoliških kmetov), ki spremljata jedi, sta od okoliških kmetov, ki ju kar sami prinesejo. Kraševci namreč stopijo skupaj in si pomagajo, tako kot so delali nekoč, da je vas skupaj kljubovala težkim življenjskim razmeram. Tudi pri sladicah se igrajo s tem, ker jim narava ponudi v tistem trenutku, domiselno igrivo in drugačno. Po sladici pa vas popeljejo še v vinsko klet in vam postrežejo z domačimi žganicami. Brinjevec ter številne druge pridelajo sami. Spet iz tistih tipičnih divjih in domačih rastlin, ki so prežete z življenjem na Krasu. Zelo preprosta filozofija, ki se je Špacapanovi držijo. Vse, kar je dobro, nam ponuja narava. Le vzeti moramo znati. Uspelo pa jim je, da so iz dobrega, domačega okusa naredili presežek. In to jih dela posebne.