Lara in Maja Martina v Duelu

Kaja Komar16. 1. 2018

Foto: Primož Korošec

OBČINSTVO JE DROGA

Lara Jankovič in Maja Martina Merljak, igralki

Z nasmejanima damama se srečamo v Špas teatru, kjer igrata v novi predstavi Dekliščina. To je prva povsem nova predstava po jubileju Špasa, ki je nedavno praznoval dvajset let, Maja Martina in Lara pa pravita, da občinstvo nori, kot da je z njimi na dekliščini. Občinstvo ti res veliko da, rečeta skoraj v en glas, ko ju vprašam, ali je kdaj težko delati ob praznikih, ko je večina z domačimi, ali ob nedeljah zvečer, ko je večina na domačem kavču. Najprej pa me seveda zanima, kako sta se v karieri soočali s tem, da ju večina vidi v vlogah fatalk.

FATALNE VLOGE ODMEVNEJŠE

Maja Martina: Če vas zanima, kako je v različnih obdobjih, je prav, da vprašate mojo starejšo kolegico (glasen smeh obeh).

Lara: Bom kar jaz povedala kot starejša kolegica (smeh). Ko sem bila mlajša, me je motilo, če so mi že vnaprej dodelili vloge luštnih deklet, hotela sem kot igralka dokazati, da znam še kaj drugega kot biti seksi. Prav borila sem se za drugačne vloge, a sem imela srečo, da sem bila takrat v repertoarnem teatru in so mi jih tako ali tako dajali. Moram pa priznati, ko prideš v zgodnja srednja leta …

Maja Martina: Ti pa kar ustreza, ko ti dodelijo takšne vloge, priznaj (smeh obeh)!

Lara: Ja, res je, prav lepo je, ko mi rečejo, da sem pri teh letih še seksi.

Maja Martina: Jaz imam nalepko fatalke, a ko sem nedavno urejala svoj življenjepis, sem ugotovila, da imam za sabo pravzaprav res raznovrsten repertoar vlog. Fatalk sploh ni toliko, so v manjšini, so bile pa fatalne vloge odmevnejše. Pravzaprav je moj repertoar bolj poln preprostih, običajnih deklet. V zadnjem obdobju pa večinoma igram like, ki so mlajši od mene.

Lara: Si pač videti mlajša in boš obsojena na vloge pupk (smeh).

Maja Martina: Sovražim nalepko seksi, ki so mi jo prilepili in sije pred vsemi drugimi. Seveda je sicer to nadvse zaželen kompliment, a v najinem poklicu ti prej škodi kot koristi, sploh v Sloveniji.

Lara: Takoj deluje lahkotno in površinsko, kar pa ni res. Tudi fatalko je težko narediti, sploh če hočeš narediti poglobljeno vlogo in ne igraš samo na zunanje atribute.

Maja Martina: Na Akademiji sem povsem izgubila žensko v sebi, nalašč sem jo skušala potlačiti čim globlje.

Lara: Tudi pri meni je bilo tako.

Maja Martina: Bolj si hodil naokoli zapuščen …

Lara: Bolj si bil umetniški in poglobljen.

Maja Martina: Bolj si navzven dajal boemski vtis, večji igralec si bil. Temu smo sledili, kaj ni grozno? Po Akademiji sem potrebovala kar nekaj časa, da sem pozabila na to in si rekla: Sem, kar sem, če vam nisem všeč, ni treba, da me sprejmete v svojo srenjo.

MAJA MARTINA: »Na Akademiji sem povsem izgubila žensko v sebi, nalašč sem jo skušala potlačiti čim globlje.«

KO REČEJO, DA LEPE ŽENSKE NISO SMEŠNE

Lara: To so predsodki. Lepe ženske so neumne, manekenke so neumne. Poznam manekenke, ki so še kako pametne, enako velja za manekene. V karieri sem izpodbila stereotip, da lahko igram samo seksuljo, igrala sem raznovrstne vloge. To so samo stereotipi, ki ne držijo.

Maja Martina: Jaz pa mislim, da je še vedno tako, da si lahko ženska več privošči le, če igra lik. Sploh v primerjavi z moškimi. Moški si lahko privoščijo vulgarnosti in bizarnosti, smejo prestopati meje, če to naredi ženska, sploh lepa, pa hitro naleti na neodobravanje. Tudi mene kdaj presenetijo lastni predsodki, priznam. Bila sem na nekem dogodku in neka ženska je rekla nekaj, kar je vse zbrane pustilo odprtih ust. Ne spomnim se vsebine, a spomnim se, da sem v sebi zaslišala svojo misel: Madona, kako je cenena. Takrat sem res presenetila samo sebe in se nisem počutila dobro.

Lara: Ženske bomo zmagale, če bomo uporne in bomo nastopile s svojo ženstvenostjo. Ali ne bi bilo zanimivo, če bi na oder prišla lepotica s stand up nastopom, v katerem bi se norčevala iz svoje lepote. Navadno se moški norčujejo iz svoje debelosti, iz kakšne posebnosti, Vid Valič se recimo šali iz svojega nosu.

Maja Martina: To bi bilo super, ja! Da bi bila njena glavna težava prav lepota. A morala bi res prestopiti mejo, si upati.

20 ŠPASNIH LET

Maja Martina: Vsa čast Urši (Alič, direktorici Špas teatra, op. p.). To je edino komercialno gledališče s tako dolgim stažem in tako lepimi uspehi. V tujini je ogromno zasebnih gledališč, pri nas pa ne. Urša ima odlično intuicijo, ve, začuti, kaj Slovenci potrebujejo in kaj bo delovalo. No, seveda pa ima tudi izkušnje.

Lara: Ni lahko preživeti 20 let, vmes so bile tudi krize, vstopnice se niso ves čas prodajale tako dobro kot zdaj. To je lep jubilej, Špas teater je medtem postal pomembna institucija za komedijo. Tudi jaz letos praznujem 20 let igranja, zato čutim s Špasom.

Maja Martina: Si vedela, da sem jaz prvo predstavo v karieri zaigrala prav v Špasu? Bila sem v četrtem letniku Akademije in takrat sem presenečeno spoznala, da mi komedija gre. Prej se mi je zdelo, da nimam čuta zanjo. Zase sicer nikoli nisem in tudi zdaj ne bi rekla, da sem komedijantka, znam pa igrati komedijo in biti smešna, na to sem ponosna, z leti vse bolj.

Lara: Naša Dekliščina res potegne občinstvo, da se veseli, kot da je z nami na odru. Me ga žuramo na dekliščini, gremo v klub in že od začetka smo želeli, da bi klub postal vsa dvorana. In to nam je uspelo.

Maja Martina: Poimenovali smo jo gledališka zabava in to tudi res je.

Lara: Hočemo, da ljudje ob odhodu občutijo, kot da grejo z zabave, ne s predstave.

Maja Martina: Je energetska bomba, smo kar utrujeni na koncu. Plešejo sicer bolj moški, a me smo zraven in delamo na polno. Vse za dobro vzdušje.

Lara: To je ena tistih predstav, pri katerih je vse videti, kot da je narejeno mimogrede, a navadno je tako, da je prav v takšne vloženega največ dela.

LARA: »Hočemo, da ljudje ob odhodu občutijo, kot da grejo z zabave, ne s predstave.«

PRAZNIKI NA ODRU

Maja Martina: To je večen boj med tem, da si želiš delati in da želiš biti prost. Včasih si želiš oboje hkrati (smeh)! Ko imaš eno, si želiš drugo. Klasika. Vesel si, ko delaš, in vesel si, ko si prost.

Lara: Vedno si vesel (smeh). Vmes si sicer utrujen, a vesel. Večkrat si želim, da bi lahko delo razporedili, a to pač ni mogoče. Mene veseli, včasih si želim le kak prost dan, da umirim telo in misli. Kdaj si tudi utrujen, preživljaš težke trenutke v zasebnem življenju, a tega pač ne moreš nesti s seboj na oder.

Maja Martina: Je pa vse lažje, ko prideš v polno dvorano. In če je dobra predstava, ti občinstvo z navdušenjem ogromno energije vrne.

Lara: Občinstvo te dvigne, občinstvo je droga (smeh).

____________

Povzeto po članku DUEL, revija Goodlife, december 2017