Razmišljala ZALA DJURIC
Veseli december je. Purane so sneli in obesili božične okraske. Vmes so ljudje po svetu dobili še en razlog za pretep; črni petek. Kako človek ne bi bil žalosten ob pogledu na ta absurdno nenasiten svet.
POKOL V ZAHVALO
Saj nas noben zares ne sodi, če v prazničnem času pojemo malo več. Telesu po moje tako ali tako paše malo več goriva v času mrzlih dni. Ampak mrzli dnevi niso noben izgovor za, Bosanci temu rečemo “lačne oči” in posledično, nerazumne količine zavržene hrane. V času zahvalnega dne Američani zavržejo okoli 93 ton puranjega mesa. Če bi zgolj to meso razdelili med vse prebivalce Amerike, bi bil sleherni Američan lahko deležen celo dveh porcij. Hvaležnost pa taka. Slovenci tudi nismo nobena perla, povprečen Slovenec letno poje skoraj 90 kg mesa. A nam je treba tega? Američani nas v tej disciplini seveda šišajo, ostale države bivše Juge, ki jih imamo mi sicer za hude mesojedce, pa so za nas mala mal’ca.
Slovenci tudi nismo nobena perla, povprečen Slovenec letno poje skoraj 90 kg mesa. A nam je treba tega? Američani nas v tej disciplini seveda šišajo, ostale države bivše Juge, ki jih imamo mi sicer za hude mesojedce, pa so za nas mala mal’ca.
ČISTA SVINJA
Včasih sem imela doma pujsiko Pingo. Neverjetno pametna, čutna, radostna in čista je bila ta svinja. Ko smo jo dobili, sem še jedla meso, a se mi je kmalu uprlo. Zazdelo se mi je licemerno, da se čez dan igram s Pingo, za večerjo pa jem na tanko narezano nogo njenega bratranca. Tako sem skoraj neopazno postala vegetarijanka. In vsi so to spoštovali, no razen babice, seveda, ki mi je na začetku v skrbi za moje zdravje ponujala ocvirke, češ, to ni meso to je koza. Hehe. Stara šola je, v njenih časih je bilo to drugače. Obstajalo je ravnovesje. Pred zimo so zaklali pujsa, ki je tekom leta hranil celo družino. Dandanes nas pa iz ravnovesja meče pohlep. Da sploh ne omenjam koliko plastike gre v morje, zaradi neumnih pakiranj. Šest rezin pršuta zapakiranih v 20 gramski embalaži… Pridiga ni bila moj namen, zanese me, ker me boli krivica in si želim, da bi ljudje odprli, vsaj priprli oči in si upali zazret v oči tem cudovitim bitjem. Vem, da če bi mene zamikalo, bi segla po kosu ekološko pridelanega mesa. Ampak me ne prime, ker jih obožujem žive.
Obstajalo je ravnovesje. Pred zimo so zaklali pujsa, ki je tekom leta hranil celo družino. Dandanes nas pa iz ravnovesja meče pohlep.
MALO ZMERNOSTI
Ne propagiram vegetarijanstva, sploh ne, samo res se mi zdi bedno pretiravanje in šopirjenje s tem mesom, res. Takšne ovce smo ljudje, da si večina sploh ne predstavlja praznikov brez mastnih prtov od prenadevanih krožnikov. Zelo redki se sploh vprašajo od kod meso dejansko pride. Na nakupovalnih policah sigurno ne zraste, na pašnikih pa tudi vse redkeje. Cenim mesojedce, ki podpirajo lokalne kmete, kmete, ki dajo živali priložnost živeti. Cenim mesojedce, vegetarjance in vegane, ki poslušajo svoje telo in glavo. Fantu in sestrici z veseljem kdaj pripravim kakšno mesno jed. Preziram pa požrešnost. Na vseh področjih, tudi v prehrani.
Še eno dejstvo za konec. Če vsak Slovenec samo enkrat na teden ne bi jedel mesa, bi bilo to za okolje enako, kot če se ne bi nikoli noben avto zapeljal čez našo deželo. Pozabljamo kako veliko pripomore k onesnaževanju okolja masovna živinoreja.
Včeraj sem se malo zjokala na volan, ko sem stala v koloni in začutila žalosten pogled in tih klic na pomoč iz tovornega vozila na sosednjem pasu. To me je spodbudilo k pisanju te kolumne. Kravice ne vejo, da prihajajo dnevi, ko ob oblici mesa praznujemo božič. Mnogi viri zatrjujejo, da je bil Jezus vegetarjanec. Če je to res ali ne, ne vem, vem pa, da mu gotovo ne bi bilo všeč, da njegov rojstni dan slavimo, z žrtvovanjem toliko nedolžnih življenj.
>>>>>>
ZALA DJURIC je pesnica, igralka, glasbenica, umetnostnozgodovinska navdušenka, popotnica in uživačka. Ali pač samo je.
________________
TOPEL ČAJ, KAMIN IN UDOBJE NA KAVČU: PRIJETNI TRENUTKI V VARNEM ZAVETJU SO ŠE LEPŠI, ČE JIH DELIMO Z NADRAŽJIMI. DOM NI NUJNO KRAJ, PAČ PA JE LAHKO TUDI OBČUTEK – RESNIČNA BLIŽINA Z NADRAŽJO OSEBO. NAJDRAGOCENEJŠI JE ČAS, KI GA PODARITE DRUG DRUGEMU. NOVI VONJI s.Oliver AUTHENTIC ZANJO IN ZANJ PREDSTAVLJAJO ŽELJO PO TAKIH TRENUTKIH.
OČARLJIVI VONJI s.Oliver AUTHENTIC SO NA VOLJO EKSKLUZIVNO PRI Müllerju.
________________