Poleg tega pogrešam oder

24. 6. 2018

Anja Rupel, pevka in voditeljica

Ilustracije: Mitja Bokun

Kot pevka skupine Videosex v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je navduševala po vsej Jugoslaviji, za mnoge je predstavljala seks simbol. Svojo glasbeno pot je začela pri 16 letih prav s skupino Videosex, s katero se je zapisala v zgodovino jugoslovanskega novega vala. Ko je bend po skoraj desetih letih razpadel, se je glasbi skoraj odpovedala in začela delati kot radijska in televizijska voditeljica. Po vztrajnem prepričevanju partnerja Aleša Klinarja je leta 1994 izdala svoj prvi samostojni album Odpri oči. Osmega s svojimi največjimi uspešnicami je izdala ob svojem osebnem jubileju, vmes pa napisala še več kot 150 besedil za druge izvajalke in izvajalce.

Anja Rupel čisto zares poje od svojega tretjega leta. V osnovni in srednji šoli je igrala na flavto, pela v pevskem zboru in sploh je bila pridna deklica in hčerka. A pela je tako dobro, da ji je ob neki priložnosti prijatelj glasbenik rekel, hej, poznam skupino, ki išče pevko, zakaj ne greš na avdicijo? In je šla. »To je bilo nekaj povsem novega zame – peti pred tujimi ljudmi! A sem šla. Rekli so mi, da me bosta tega in tega dne na drugi strani prulskega mosta, takrat smo živeli na Prulah, čakala dva fanta. In sta me. Poznala sem ju samo na videz, eden je bil višje postave, drugi nižje, oba s kapama sredi mrzle zime. Potem smo šli k enemu od njih in vsaj petdesetkrat so mi zavrteli skladbo z naslovom Videosex potem pa rekli, naj jo odpojem. Rekla sem v redu če greste vsi ven iz sobe. Potem sem v temi odpela komad. Čez nekaj dni so mi javili, da sem bila sprejeta.«

PRVA ASOCIACIJA VIDEO IN SEKS

Šele kasneje je izvedela, da so jo vzeli v bend (tudi) zato, ker je bila tako všeč basistu Janezu Križaju, tistemu višjemu z one strani mostu. Ampak potem je deset let hodila s tistim nižjim, Iztokom Turkom, bobnarjem. »Zgodilo se je spontano, Janez je moral v vojsko in sploh smo ves čas viseli skupaj in iz prijateljstva se je počasi razvila ljubezen.« Njen oče flavtist in profesor na Akademiji za glasbo, Fedja Rupel, nad vsem skupaj ni bil niti malo navdušen. »Ampak takrat sem že živela samo z mamo in lahko sem mu kaj zamolčala.« Tudi to, da odhaja na svoj prvi koncert v Beograd. Nastopili so v študentskem klubu in menda na prvem koncertu niso imeli pojma.

»Mi smo bili popolna neznanka, tudi Ekaterina Velika so imeli enega svojih prvih koncertov in mi smo bili tam nekakšna pop eksotika, techno pop iz Slovenije. Potem smo pa leta 1983 nastopili na Novem Rocku, kamor so redno hodili tudi novinarji iz ostalih republik, o nas napisali tudi kakšen daljši članek in takrat smo začeli več nastopati, predvsem po drugih republikah Jugoslavije.« Ampak na prvem koncertu nastopiti skupaj z Ekaterino Veliko in Otroci socializma verjetno ni bilo kar tako. Se spomni protagonistov, Milana, Braneta ostalih, kakšni so bili kako ji je bilo pri srcu? »Vsi smo bili mladi in polni entuzijazma, glasba je bila na prvem mestu…« Takrat je imela oblečen tisti nepozabni kostum, malce provokativno, mladenka – pa v svetlem kostimu. »Ja, ampak tako je bilo. Ker smo se družili z Laibachi nam je počasi postajalo jasno, da za uspeh ni dovolj samo dobra glasba ampak tudi imidž vse v paketu, skratka.« Ampak ime Videosex, kaj so rekli starši doma? »Najprej je tudi mene begalo, imela sem šestnajst let in skrbelo me je kaj bo ob -sexu tem rekla babica in oče in učitelji v šoli… Ker prva asociacija je video in seks (smeh)«. V resnici pa je Videosex postal ena od bolj zanimivih skupin na pop/rock sceni tedanje Jugoslavije, imela je zanimive in provokativne tekste, pozor, za tiste čase skorajda revolucionarne, če omenim samo serijske umore (skladba Detektivska priča) ali pa istospolno ljubezen (Ana). Ampak vse je bilo zavito v lep papir in pop.synthi in Anjin glas. To je bilo to. Posebej ljuba ji ostajata skladbi Sivi dan i Moderna devojka, ne nazadnej je Anja prav zares bila moderna in je mnogim odpihovala dim sivih dni. Hvala za nazaj, Anja. Ampak, kdo je pohodil gospo mesec? Sprašujem o komadu Tko je zgazio gospođu mjesec? »Spomnim se, kako je nastala ta skladba. V tistih časih sem se iz Turista ponoči sama vračala domov. Velikokrat, ker smo hodili tja plesat. Najbližje je bilo skozi predor pod Ljubljanskim gradom, ki so ga takrat bile samo ruševine. V njem je čudovito odmevalo in jaz sem si ves čas nekaj prepevala, ker malce pa me je bilo vseeno strah. In tam je nastalo besedilo za Tko je zgazio gospođu mjesec?«

PET NAJ:

MIKROFON
KNJIGE, KRIMINALKE
BLOKCI, ZVEZKI PAPIR
TORBICE
NAKIT

V 80-IH POTOVANJA, V 90-IH SOOČANJE S SABO

Zagotovo sta to bili dve življenji, tisto pred in tisto po Videosexu. »Ja, čeprav sem imela uspešno samostojno kariero…« in bila je tudi priljubljena televizijska in radijska voditeljica, to zadnje je še vedno. Vsak dan jo lahko ob 8.30 slišite v kratki rubriki » Dober dan z Anjo« in ob sredah zvečer v oddaji Za prijeten konec dneva. » Radio je moja druga ljubezen, ki se je začela že med študijem, ko sem si žepnino služila na Radiu Študent. Leta 1991 sem šla na avdicijo na nacionalni radio in od takrat sem redna honorarna sodelavka. Najprej sem delala kot moderatorka na vseh treh programih, potem dolgo časa na Valu 202, zdaj pa sem že nekaj let v glasbeni redakciji Prvega programa.« Od devetdesetih dalje se ji je veliko zgodilo, pravi.

»Ves svet, pravzaprav. Če sem v osemdesetih veliko potovala in bila ves čas v družbi, sem se v devetdesetih nekako soočila sama s seboj. Zdelo se mi je, da je moje glasbene kariere konec. Potem pa se je (spet) pojavil glasbenik Aleš Klinar, takrat avtor večine skladb Martina Krpana. Prepričal jo je, da glasbe ni zapustila in tako so nastali ti imenitni albumi in hiti Lep je dan, Življenje je kot igra, Odšla bom še to noč, Odpri oči… Njena hči Luna je danes tara ravno toliko kot je bila sama ko je začela z Vidoesexi. Kako ji je? »Luna je plesalka hip hopa in street dancea v plesni šoli Bolero in njena skupina je uspešna, na tekmovanja potuje v različne države in jaz jo z veseljem spremljam. Še kakšno leto (smeh). Ne vem kaj vse se je spremenilo in koliko se sploh je v vseh teh letih. No, nove tehnologije so tu, ampak ostalo….ne vem.«

VSE SVOJE NOSIM S SEBOJ

To je njen citat na nadlahti, ki si ga je podarila ob jubileju. Omnia mea mecum porto. Na naslovnici knjige Žige Valetiča, Osemdeseta nas gleda Anja Rupel, takšna, kot se je spomnimo iz najboljših časov skupine Videosex. »Zanimiva odločitev, da smo pristali na naslovnici, ampak sem vesela,« pove medtem ko na glas razmišlja, da je njen bend na območju nekdanje Jugoslavije gotovo pustil svojevrstne pečat. In ga je, seveda. »Včasih se zgodi, da kakšen znanec in prijatelj potuje v Beograd in mi po povratku pove, a veš, da so me vsi spraševali kaj pa zdaj počne Anja Rupel…«

»Ampak za ene stvari mi je žal.« Za katere? »Za mladostni idealizem in za občutek, da je ves svet tvoj.. Pa za napeto kožo seveda (smeh)«

IN KAJ POČNE ANJA DANES?

»Delam na radiu, pišem besedila, sprehajam psa, vozim Luno na treninge, berem, telovadim, hodim na koncerte, poslušam glasbo… Osemdeseta so bila, po njenem mnenju, ugoden čas za ustvarjanje dobre glasbe, ne samo na naših prostorih ampak po vsem svetu. »Pa tudi mediji so takrat bili bolj željni in lačni videti in slišati, kaj počnemo. Takrat tudi v Sloveniji ni bilo tisoč radijskih postaj, pa sto tv postaj. Ne vem, koliko je nostalgična mladina, ampak moja generacija je. Jaz tudi. Čeprav vseeno mislim, da je treba iti v korak s časom, da je treba gledati naprej in ne nazaj…Ampak za ene stvari mi je žal.«

Za katere? »Za mladostni idealizem in za občutek, da je ves svet tvoj.. Pa za napeto kožo seveda (smeh)«. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi Anja Rupel posnela nov komad? Bi to bila še vedno tista Anja Rupel, ki smo jo nekoč poznali? »Seveda. Ampak potem bi edini, ki bi to lahko slišali, bili prijatelji pri meni doma in nič kaj več. Pogosto me kdo ustavi in vpraša, hej, zakaj pa ne snemaš več. Nakar jim vrnem vprašanje, rekoč: v redu, a boste kupili potem moj izdelek. A verjetno bom še kaj posnela. Ko me bo zagrabilo. Poleg tega pogrešam oder. Nastopanje imam v krvi. Mislim pa, da realno ne obstaja nobena možnost za to, da bi nastopili z Videosexom. Nekaj let nazaj, ko je bila obletnica, smo se enkrat dobili in se pogovarjali o tem. A moram reči, da nobeden od nas ni bil prav zelo navdušen nad to idejo. Zdi se mi, da je treba ene stvari pustiti na miru. Kot drugo pa je vsak v enem svojem filmu, v enem svojem poslu. Konec koncev Nina niti ne igra več klaviatur – že vrsto let je menedžerka, pa za Janeza niti ne vem, če bi še zna prijeti za bas – on je bolj producent. Iztok sicer je v glasbi, a čisto v drugem ‘štosu’. Zdi se mi, da bi potrebovali zelo veliko vaje, pa tudi, meni se zdi, da je treba ljudem ostati v takšnem spominu, kot ga imajo iz 80 oziroma 90 let prejšnjega stoletja. Ne nazadnje, bila sem oboževalka Blondie, no, pevke Debbie Harry ampak zdaj jo težko gledam, čeprav je še vedno fajn in dobro poje. Ampak jaz hočem Debbie takšno kot je bila, hočem tisti brand.«

Povzeto po članku Portret, revija GOODLIFE, poletje 2018