foto: Kaja Stankovič, Zavetišče Ljubljana
Pred mano se vijejo dolga polja, okoli in okoli se razprostira čudovita narava. Kot velika ljubiteljica živali si mislim, da je to območje kot nalašč za sprehajanje štirinožnih kosmatincev. Kaj kmalu zavijem s ceste na parkirišče in že stojim pred skromnim zavetiščem. Pred vstopom v stavbo me pozdravijo prijazne muce, sprehajalka psov Nika Bergant pa mi razloži, da so vse izmed njih zelo prijazne in crkljive, z izjemo Esmeralde, ki je prava diva Zavetišča Ljubljana.
LJUBEZEN SKOZI VSE LETO
Po kratkem crkljanju zunanjih muc vstopim v zavetišče, kjer me pozdravi Marko Oman, veterinar in vodja zavetišča. Razloži mi, da je imetnik zavetišča Občina Ljubljana, ki ga je za lastne potrebe ustanovila leta 2002, z njim pa kot javni zavod upravlja Živalski vrt Ljubljana. Na moje vprašanje, koliko zaposlenih je v zavetišču, odgovori, da je trenutno zaposlenih 9 ljudi. Poleg njega tu delajo še veterinarka, receptorka, dva skrbnika za pse, ki se izmenjujeta, dva za mačke, ki se izmenjujeta, in pa dve nočni oskrbnici, ki se prav tako izmenjujeta. Marko ponosno doda: “V zavetišču imamo prisotno osebo 24 ur na dan, 365 dni v letu.”
Bolj ko bo pes vesel človeka in sodelovanja z njim, večja verjetnost je, da bo kandidat, ki pride v zavetišče, psa opazil, se z njim ujel in ga posvojil.
Skozi okno sobe vidim sprehajalko psov, ki se igra z majhnim kužkom. Marka nato vprašam, ali je vsak lahko sprehajalec psov in kakšni so pogoji, da to postaneš. Pravi, da sprehajanje psa v zavetišču ni samo sprehajanje na vrvici, ampak veliko več. To je namreč edini čas, v katerem je pes v tesnem stiku s človekom, zato je pomembno, da ga čim bolj kakovostno porabi. To obdobje je tudi čas utrjevanja vezi med psom in človekom in čas, ko se pes socializira in pripravlja na morebitno posvojitev. Bolj ko bo pes vesel človeka in sodelovanja z njim, večja verjetnost je, da bo kandidat, ki pride v zavetišče, psa opazil, se z njim ujel in ga posvojil. Dejstvo je, da vsak od nas izbira z očmi in če takoj opazimo nevzgojenost psa, je bolj verjetno, da ga ne bomo posvojili. Ker je sprehajalcev več, je zelo pomembno, da vsi delajo na povsem enak način. Če bi učencem vsak dan zamenjali učitelja, se verjetno ne bi naučili ničesar. Isto je pri psih. Bodoči sprehajalci morajo biti stari najmanj 18 let in opraviti tečaj, ki obsega približno 50 ur, na koncu pa se pridobljeno znanje preveri z izpitom.
V zavetišču imamo prisotno osebo 24 ur na dan, 365 dni v letu.
NENAVADNI LJUBLJENČKI
Trenutno je v Zavetišču Ljubljana okoli 40 psov in 80 mačk. Med njimi pa ne najdemo le mešančkov, ampak tudi nekatere pasemske živali z rodovnikom. Pa ste vedeli, da v zavetišče ne zaidejo samo kužki in muce, temveč tudi nekatere bolj eksotične živali? Pod svoje okrilje so namreč sprejeli že papige, kunce, činčile, deguje, morske prašičke in pa malce neobičajne hišne ljubljenčke, kot so kače in kuščarji. Marko s police vzame zabojček z dokumentacijo in mi zaupa, da je trenutno najdlje v zavetišču kužek Shark, saj bo kmalu pričelo teči njegovo tretje leto tu. Ob imenu Shark se nasmejim ter ga povprašam, od kod to ime. Odgovori mi, da živali poimenujejo oskrbniki po takratni inspiraciji, kar se je meni zdelo zelo osebno in je pokazalo na to, da v tem zavetišču živali niso le obveza, temveč del družine.
V zavetišče ne zaidejo samo kužki in muce, temveč tudi nekatere bolj eksotične živali. Sprejeli so že papige, kunce, činčile, deguje, morske prašičke in pa malce neobičajne hišne ljubljenčke, kot so kače in kuščarji.
Zatem sva se zaklepetala o največji želji zavetišča – posvojitvi živali. Razumljivo je, da žival lahko posvoji oseba, ki izpolnjuje določene pogoje. Zavetišče kot javni zavod sledi predpisom, ki na tem področju veljajo. Osnovni pogoj je polnoletnost, osebe med 16. in 18. letom starosti pa lahko veljajo za posvojitelje, če imajo soglasje starša. Nekateri ostali pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, so še: primeren prostor, primerna oskrba, čas, zmožnost kritja stroškov. “Živali od nas ne zahtevajo le ljubezni, temveč tudi čas in denar. Ob morebitnih zdravstevnih težavah jim moramo nuditi potrebno veterinarsko oskrbo,” doda Marko, sicer tudi sam lastnik treh mačk in enega psa, vseh posvojenih živali.
MITI O ZAVETIŠČIH
Letno v zavetišče sprejmejo okoli 360 psov in 1500 mačk. Zanimivo pri tem je, da ljudje posvojijo več mačk. Zakaj? Markovo mišljenje je, da mačke na žalost predstavljajo drugorazredne ljubljence. Pri njih ni tako jasnih pravil, kot so pri psih, ki morajo biti mikročipirani, zato jih v večini primerov ne morejo vrniti lastnikom. Zavetišče Ljubljana sicer oskrbuje tudi prostoživeče mačke, torej mačke brez lastnika, ki živijo prosto na ulici. Njim nudijo osnovno oskrbo, jih pozdravijo, če je to potrebno, sterilizirajo ali kastrirajo. V primeru, da so mačke preveč poškodovane ali bolne, so jim primorani tudi prikrajšati muke. Prostoživeče mačke letno predstavljajo približno 40 odstotkov, okoli 500 mačk letno pa srečno oddajo v nove domove.
Velikokrat je mladič bolj trd oreh kot zrel pes.
Ob klepetu z nadobudnim vodjo zavetišča povprašam o še enem mitu zavetišč: Ljudje posvajajo več mladičkov kot odraslih živali? Odgovor me ni presenetil: “To je res, saj tu velja stereotip, da lahko v takem primeru žival vzgojiš po svoje oziroma, da odrasle živali ne moreš naučiti ničesar. V resnici je vzgoja živali odvisna od nje same in tistega, ki jo uči. Velikokrat je mladič bolj trd oreh kot zrel pes, tako da to dejstvo ne drži.” V hipu pomislim na ubogega Sharka, ki na svojega posvojitelja čaka že predolgo časa.
DOMA JE NAJLEPŠE
Največja želja vseh zavetišč je, da živali najdejo topel dom in ljubeče lastnike, mene pa je zanimalo, koliko potencialnih posvojiteljev na dan obišče Zavetišče Ljubljana. Od Marka izvem, da številka variira vsak dan. Če imajo dober dan, oddajo tudi od 5 do 10 mačk, posebno med prazniki, saj si ljudje takrat želijo družbe. Več obiskovalcev imajo tudi, če je v zavetišču več živali, sploh mladičev. Na vsake toliko pa pride tudi dan, ko ne pride nihče.
Glasno zazvoni telefon in prekine intervju. Na drugi strani linije je starejša gospa, ki trdi, da se okoli njene hiše že par dni sprehaja mačka s poškodovanim očesom. Marko jo poprosi, da žival zadržijo v bližini, medtem ko si sam zapiše kontaktne informacije in lokacijo tavajoče živali ter osebje zavetišča napoti na reševalno akcijo. V nekakšno čast mi je bilo, da sem bila tudi sama priča praksi, ki je stalnica zavetišč za živali.
Zavetišče Ljubljana je pristojno za območje občine Ljubljana, trenutno pa pokrivajo še območje občine Brezovica. Živali, ki pridejo v njihovo zavetišče, se najdejo praktično povsod; na poljih, cestah, v hišah, na vrtovih … Nekatere živali so na žalost tudi odvzete, saj skrbniki za njih ne skrbijo tako, kot bi bilo potrebno. Zgodi se tudi, da določeni skrbniki na žalost preminijo in živali ostanejo same ter se tako znajdejo v zavetišču. Velik problem predstavljajo tudi nevestni skrbniki, ki živali puščajo na javnih mestih, kjer je velika verjetnost, da jih bodo ljudje opazili. Taka mesta so trgovski centri in prostori ob smetnjakih. Razlog, da je žival zapuščena, pa je lahko tudi neprevidnost. Psa namreč ob obisku trgovine, knjižnice ne smemo privezati pred vhod, saj tako velja za zapuščeno žival. Živali lahko tako pustimo le na posebej označenih mestih, kjer je možno začasno pustiti žival. Nekatere živali zaradi strahu pred pokanjem tudi pobegnejo, zato se moramo nujno izogibati gneči in mestom, kjer so v uporabi pirotehnična sredstva.
… zavetišče živalim nikoli ne more ponuditi toliko, kolikor jim lahko ponudimo doma.
Če primerjamo živali iz zavetišča z živalmi, ki imajo dom in lastnika, ugotovimo, da zavetišče živalim nikoli ne more ponuditi toliko, kolikor jim lahko ponudimo doma. Prva velika stvar je stik s človekom. Če imamo žival pri sebi doma, z njo preživimo vsaj nekaj ur dnevno. V Zavetišču Ljubljana pa mora trenutno en oskrbnik oskrbeti 40 psov, tisti za mačke pa 80 mačk, zato so deležne manj pozornosti kot doma. Tudi s pomočjo prostovoljcev te živali dobijo le približno uro na dan. Živali, ki na novo pride v zavetišče, pa je vsekakor bolje v zavetišču kot pa na ulici.
PROTI USPAVANJU
Eden izmed razlogov za obisk zavetišča Ljubljana je, da živali kljub krutemu zakonu ne uspavajo. Zakon namreč dopušča, da se po 30. dnevu od prejema lahko uspava vse živali. “V zavetišču Ljubljana se tega ne poslužujemo, saj smo ugotovili, da potrebujemo samo tri mesece, da večino živali oddamo,” pravi optimistični Marko. Dlje kot toliko pri njih ostane le okoli 10 odstotkov živali, najdlje pa je pri njih bival pes, ki posvojitelja ni našel kar 5 let.
Sol je velik sovražnik psov tudi zato, ker lahko povzroči izsušitev in vnetje tačk. To težavo najlažje rešimo s pranjem tačk po sprehodu.
ZIMA, ZIMA BELA ŽIVAL’CE BO UJELA …
Najin pogovor traja že zelo dolgo in opazim, da še vedno sedim v jakni in zavita s šalom. Pomislim, kako mrzlo mora biti šele našim kosmatincem. Zima predstavlja hudo težavo, saj so živali brez primernega zavetja bolj izpostavljene hladnemu ozračju, prav tako pa takrat zamrzne tudi voda. Bolj so izpostavljene kratkodlake živali. V tem času se lahko psu na tačke prilepijo tudi sol ali druge snovi na cestah, zato mu moramo to odstraniti, preden bo za to poskrbel sam in si poskušal polizati tačke, ter tako preprečiti morebitno zastrupitev. Sol je velik sovražnik psov tudi zato, ker lahko povzroči izsušitev in vnetje tačk. To težavo najlažje rešimo s pranjem tačk po sprehodu.
ZAVETIŠČE IN ZVEZDE
Nedavno sem zasledila, da je podpornica Zavetišča Ljubljana tudi Svetlana Makarovič, ki javno govori o svoji ljubezni do mačk. Marka sem tako iz radovednosti povprašala, ali njihovo zavetišče podpirajo tudi druge znane osebnosti. Izvedela sem, da so jim pomagali že različni estradniki, nekateri s posvojitvijo, drugi z oskrbo prostoživečih mačk, spet tretji so nastopali in tako promovirali živali iz zavetišča, nekateri pa pomagajo tako kot gospa Makarovič, ki je med najbolj zavzetimi.
SVETLA PRIHODNOST ZA ZAVETIŠČE LJUBLJANA
Ob ljudeh, napolnjenih s pozitivnostjo in ambicioznostjo, ni nič presenetljivega, da bodo zavoljo živali svoje delovanje še nadgradili. Gradili pa bodo tudi dobesedno. Kmalu se bo namreč začela gradnja novega zavetišča, ki bo stalo na isti lokaciji. “Trenutno smo v fazi urejanja dokumentacije in se veselimo novih, večjih prostorov, ki bodo živalim omogočali boljše in lepše bivanje, nam zaposlenim varnejše delo in boljše pogoje, obiskovalcem pa prijaznejše prostore. Upamo, da bomo na tak način dobili še več obiskovalcev in kandidatov za posvojitev,” o načrtih za prihodnost Zavetišča Ljubljana pove Marko Oman.
Šalimo se, da so živali pri nas v celoti servisirane.
Čeprav sem velika ljubiteljica živali in sem na tekočem z večino informacij in dejstev, je tudi mene obisk zavetišča naučil veliko novega. Od Marka sem izvedela, da imajo tudi ostali ljudje nekatere zmotne predstave o zavetišču. Prva izmed njih je, da je treba živali iz zavetišča reševati. Ta trditev sicer morda velja, a le za zavetišča, v katerih živali po 30. dnevu uspavajo. Druga stigma pa je, da je zavetišče nekaj slabega, prostor, kjer se kopičijo bolne živali, ki jih nihče ne mara in so manj vredne. To seveda ni res, saj so vse živali, ki se oddajajo, zdrave, mikročipirane, vpisane v register in cepljene proti kužnim boleznim. “Šalimo se, da so živali pri nas v celoti servisirane,” nasmejano pove vodja zavetišča. “Na tak način posvojitelj pri nas dobi več, kot če bi žival kupil pri vzreditelju,” še doda.
KAKO LAHKO POMAGAMO MI?
Skrb za živali je v teh časih še kako potrebna, zato je pogovor nanesel tudi na vprašanje, kaj lahko ljudje naredimo, da bi pomagali zavetišču in njegovim malim in velikim prebivalcem. Načinov je več. Najbolj osnoven je, da smo odgovorni za svoje živali in poskrbimo, da imajo vso osnovno oskrbo in so vzgojene ter tako preprečimo njihov prihod v zavetišče. Kot odgovorni lastniki svojim domačim živalim lahko pomagamo tudi s sterilizacijo ali kastracijo ter tako preprečimo kotitev morebitnih neželjenih mladičev. V zadnjem času pa je daleč najbolj učinkovita metoda, ki je pomagala posvojiti že mnogo živali, deljenje na socialnih omrežjih. Vse živali so namreč objavljene na spletni strani Zavetišča Ljubljana, objave pa lahko delite na svojem priljubljenem socialnem omrežju. “Več ljudi deli našo stran, več možnosti je, da bo žival kdo posvojil. V zadnjem času nam vse več uporabnikov socialnih omrežij pri tem pomaga, kar se dobro pozna, saj se je oddaja mačk zelo povečala, upamo pa, da bo tako tudi pri psih. Želimo si, da bi pravi ljudje opazili oglase in bi živali čimprej našle svoje posvojitelje,” upajoče pove Marko.
Ko sva obdelala vse pomembne stvari, se je Marko prijazno opravičil in se spet posvetil vodenju zavetišča. Jaz pa sem poiskala sprehajalko Niko, ki mi je predstavila vse živali, od mačk do psov. Najprej sva se sprehodili do mačk, ki so se skozi svoje kletke stegovale proti meni in se hotele crkljati in igrati. Navdušena nad njihovo simpatičnostjo sem se tam zadržala najdlje. Zatem sva se sprehodili do vsakega psa in ga nagradili s priboljškom, svojo hvaležnost pa so nama pokazali z veselim mahanjem z repom. Nika je nato na igrišče odpeljala dva psa, vsakega posebej. Kaj se je zgodilo potem? Malo pasje in človeške čarovnije in nastal je filmček, ki si ga lahko ogledate spodaj.
_______
Trenutno je v zavetišču približno 40 psov in 80 mačk.
Zavetišče Ljubljana toplo sprejema vse obiskovalce in potencialne posvojitelje, hvaležni pa so tudi za deljenje spletne strani ljubljenčkov prek socialnih omrežij:
Vse živali, njihove slike in informacije so objavljene tudi na spletni strani zavetišča: http://www.zavetisce-ljubljana.si.