Foto: Dieter Brasch, Unsplash in Freeimages
KAKO VELIKE IMATE RADI?
Eden izmed mojih najljubših hobijev je risanje. Vlečenje črt s svinčnikom ali barvanje linij s pastelnimi barvicami. Zame je tovrstno ustvarjanje kot nekakšna terapija oziroma vrsta sprostitve. Največkrat rišem v svoj risalni blok A4 formata, veliko redkeje pa posežem po večjem formatu, takem, kot so veliki šolski risalni bloki. Kaj pa pravite na umetnike, ki za svoje umetnine ne potrebujejo papirja ali platna? Pa poglejmo večjo sliko. Dobesedno.
Galerija na prostem
Ne glede na to, kje živite – ali je to sivo mesto, polno nebotičnikov in poslovnih zgradb ali pa podeželsko naselje s čudovito naravo – skoraj povsod boste opazili barvite slike ali napise z včasih ne tako prijazno vsebino. Vprašanje pa ostaja: So grafiti umetnost ali oblika vandalizma? Mnenja so si nasprotujoča. Nekateri »galerijo na prostem« priznavajo za obliko sodobne umetnosti, medtem ko jo imajo drugi za uničevanje javne lastnine. Kaj sploh je tisto, kar loči risanje grafitov od drugih umetnosti? Grafite lahko vidimo narisane po zgradbah, mostovih in drugih javnih mestih. Njihovi ustvarjalci so bolj ali manj anonimni. Še ena zanimivost, na katero verjetno ne bi pomislili, je ta, da se grafitov ne da istočasno množično reproducirati, kot to naprimer lahko počnemo s knjigami, in prav ta lastnost jih naredi tako unikatne.
Grafitar s spreji
Začetki segajo v 60. leta v ameriško državo Philadelphijo in kasneje New York, kjer so jih širili pripadniki uličnih tolp. Beseda grafit izhaja iz grške ‘graphein’, katere pomen je pisati. Malce ironično, saj so grafiti miljone let starejši kot katerikoli pisni jezik.
Risati ali pisati? To je zdaj vprašanje
Kje pa se je vse začelo? Prvi grafiti so nastali par tisoč let nazaj in so krasili stene jam, v katerih so prebivali začetniki človeštva. Posvojili so jih tudi stari Grki in Rimljani. Moderni začetki grafitov pa segajo v 60. leta v ameriško državo Philadelphijo in kasneje New York, kjer so jih širili predvsem pripadniki uličnih tolp. Beseda grafit izhaja iz grške ‘graphein’, katere pomen je pisati. Malce ironično, saj so grafiti miljone let starejši kot katerikoli pisni jezik.
Kdo zna bolje?
Kar nekaj uličnih umetnikov pa je skozi svoje močne besede ali kontroverzne slike postalo zelo slavnih. Francoz Xavier Prou je grafitar, bolje poznan pod umetniškim imenom Blek le Rat. Njegova dela so zelo vplivala na veliko družbenokritičnih umetnikov, med drugim tudi na Britanca Banksyja. Ustvarjanje podob politične korupcije in šaljivih prikazov problemov v svetu mu je nadelo vzdevek, po katerem ga poznajo množice, njegova prava identiteta pa je še vedno neznanka.
Banskyjeva Mona Lisa Bazooka
Eden največjih na svetu
Pred kratkim pa je nase opozoril Avstrijec, poznan pod vzdevkom Golif. Rodil se je leta 1984 in si že od malih nog pridobil veliko izkušenj s področja slikarstva, črkoslikarstva, iluzij in pozlačevalstva. Letos pa je tudi dokončal študij na Fakulteti za uporabne umetnosti. Na Dunaju živeči grafitar je ustvaril enega izmed največjih grafitov na celem svetu. ‘Opazovalec’ je nastal v Neu Marxu na območju 30.000 kvadratnih metrov, kar se lahko primerja s kar šestimi nogometnimi igrišči. Ta površina je gostila že veliko drugih projektov, najnovejši pa je grafit Opazovalca, ki je sicer začasen. Golif je moral za svoj podvig združiti umetnost s tehnologijo in si pomagati z aplikacijo Google Maps. Za to priložnost pa je iz kartona izdelal tudi dirkalni avtomobil, s katerim se je vozil po poligonu, ter poseben tank, iz katerega se je zlivala barva.
‘Opazovalec’ je nastal v Neu Marxu na območju 30.000 kvadratnih metrov, kar se lahko primerja s kar šestimi nogometnimi igrišči.
Kot pri vseh ostalih delih, je tudi tokrat svoje prepoznavne močne poteze vlekel le s črno in belo barvo. Odločil se je za barve v spreju in valjčke, za tako veliko površino pa je porabil kar pet ton okolju neškodljive akrilne barve. Za nastanek črno-belega lika je porabil mesec in pol. Omenjeni grafit predstavlja obraz možakarja, ki resno gleda v zrak in opazuje. Kaj več o grafitu ni za povedati, saj je tudi Golif o njem zelo redkobeseden. Prisega namreč na to, da si ljudje sami predstavljamo, kaj grafit pomeni, in ga vidimo skozi lastne oči. Projekt, pri katerem so pomagali tudi prostovoljci in strokovnjaki, je zaradi svoje velikosti viden le iz ustrezne višine, njegovo nastajanje pa so ujele tudi kamere.
Golifov Opazovalec
Vabljeni v Sillicon Valley
Dunajska soseska Neu Marx, sicer nekdanja klavnica, postaja prepoznavna kot najmodernejše središče za medije, kreativno gospodarstvo, raziskovanje in tehnologijo. Ta dunajski Sillicon Valley gosti več kot 100 podjetij, tam pa dela in prebiva kar 7000 ljudi. Ob tej priložnosi velja omeniti tudi blizu ležeče največje medijsko središče v Avstriji – Media Quarter Marx. Na tamkajšnjem območju, kjer stojijo tako zgodovinsko zaščitene kot moderne stavbe, načrtujejo nova prebivališča ter kopico novih podjetij. Ta avstrijski biser za podjetnike in umetnike tako ponuja obilo priložnosti za kogarkoli z željo ali idejo. Golif je ta prazen prostor uporabil za svojo mojstrovino velikega Opazovalca. Kdo pa bo prostor izkoristil naslednji? Opazujte.