V soboto, 10. maja, se v Benetkah začenja 19. arhitekturni bienale, tudi s slovenskim paviljonom Mojstri gradijo.
Piše: Kaja Komar, AoČ . Foto: Klemen Ilovar (Mojstri gradijo, 2025)
Na 19. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia bo slovenski paviljon projekt Mojstri gradijo. Zasnovala sta ga kustosa Ana Kosi in Ognen Arsov iz arhitekturnega biroja KIP, ki želita osvetliti pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstri na gradbišču. Poudarjata, da je treba vnovič premisliti vrednost mojstrskih tehnik in veščin gradnje skozi vedno bolj digitalizirane metode arhitekturnega projektiranja.
Letošnja edicija bienala, ki ga kurira italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti, ima pomenljiv naslov Intelligens, ki je povezan s pojmom inteligence, a z zadnjim zlogom (gens v latinščini pomeni ljudje) nakazuje njegov širši pomen. Do 23. novembra 2025 se bo predstavljalo več kot 750 udeležencev, ki s projekti potrjujejo, da se arhitektura že od nekdaj odziva na zahteve okolja in podnebje. In danes, ko smo priča številnim poplavam, požarom, rekordno visokim temperaturam, mora biti arhitektura še bolj prilagodljiva in dinamična, kar ji lahko uspe le, če bo znala poiskati nove oblike razmišljanja in bo črpala iz vseh oblik inteligence – naravne, umetne, kolektivne.
Ognen Arsov in Ana Kosi, foto: Nik Neubauer, 2025
Arhitekt – mojster – arhitektura
Projekt Mojstri gradijo v slovenskem paviljonu obravnava vprašanje razvoja tehnologije gradnje, ki vključuje robotizacijo, prefabrikacijo, umetno inteligenco, 3D-tiskanje in druge tehnologije, ter raziskuje razmerje arhitekt – mojster – arhitektura. Kakovost in razvoj grajenega okolja sta danes kljub tehnološkemu napredku še vedno v veliki meri odvisna od znanja mojstrov na gradbišču, zato avtorja Kosi in Arsov poudarjata, da je znanje mojstrov ključno v procesu gradnje. Mojster med svojim delom neprestano raziskuje dimenzije svojih spretnosti, predanosti in presoje na samosvoj način. Mojstrska znanja, tehnike in veščine so integralen in nenadomestljiv del arhitekturne produkcije ter nujne za materializacijo objektov, saj ključno prispevajo k prevodu načrta v kakovostno arhitekturo. »Tema letošnjega slovenskega paviljona izhaja iz naše neposredne izkušnje s terena,« je o projektu povedala arhitektka Ana Kosi, ki je leta 2017 z Ognenom Arsovom ustanovila arhitekturni biro KIP (Kosi in partnerji). »Dnevno smo prisotni na gradbiščih ob gradnji naših projektov in ugotovili smo, da sta kakovost in razvoj arhitekture odvisna od prisotnosti izkušenih mojstrov. V času, ko se gradbiščnim mojstrom jemljeta veljava in mesto v arhitekturi, s slovenskim paviljonom pozivamo k nasprotni poziciji. Delo mojstrov je treba izpostaviti kot ključno inteligenco v procesu gradnje,« je jasna kustosinja. Za uspešno arhitekturo vedno stoji dobra ekipa arhitektov, projektantov, investitor, kakovostno gradbeno podjetje in izkušen gradbeni nadzor. »V tej splošni formuli manjka ključni člen, ki pri ‘deljenju zaslug’ za dobro zgrajeno arhitekturo mnogokrat ostaja spregledan. To so vešči mojstri, ki objekt na gradbišču gradijo s svojim znanjem, voljo in s svojimi rokami,« doda še Ognen Arsov. Poudarja, da je avtonomni in ustvarjalni človeški dejavnik ključen za razvoj gradbeništva in arhitekture, saj ima posebne človeške lastnosti, ki jih 3D-tiskalniki, roboti in računalniki nimajo.
Slovenski paviljon je sestavljen iz treh enakovrednih delov: prostorske instalacije v beneškem Arsenalu, kataloga, ki obravnava odnos med arhitektom in mojstrom v zgodovinskem in današnjem kontekstu, ter medresorskega simpozija o produkciji sodobne arhitekture v Sloveniji, ki bo novembra v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
Kitajski paviljon: simbioza betona, kovine in trajnosti z bujnim rastlinjem, vpetim v gradnjo (foto: Aleš Čakš)