Piše: Kaja Komar . Foto: Nina Kajnc

Ko govorimo o velikih vinskih državah, ponavadi pomislimo na Francijo, Italijo ali Španijo. Slovenija se na teh seznamih pojavi redkeje, čeprav ima večstoletno vinarsko tradicijo in izjemne vinorodne pokrajine – a tudi to se spreminja.

Lani je ameriški Forbes objavil članek z naslovom Why Slovenia May Be Europe’s Most Underrated Wine Country (Zakaj je Slovenija morda najbolj podcenjena evropska vinska država) ter med najbolj zanimivimi zgodbami izpostavil vino ANA Chardonnay štajerskih vinarjev Petra in Elizavete Gönc. Zapisali so, da vino dokazuje, da lahko Slovenija ustvari vina, ki se kosajo z najbolj uveljavljenimi svetovnimi regijami.

Od drznega vprašanja do ambicioznega projekta
Za zgodbo o vinih ANA Selection stojita Elizaveta in Peter Gönc s Ptuja. Čeprav so vina pod blagovno znamko Gönc Winery že nekaj let uspešna na tujih trgih, sta si z novo linijo zastavila drugačen cilj. Ustvariti želita vina, ki ne temeljijo na eksotiki ali drugačnosti, temveč na natančnosti, eleganci in primerljivosti z najboljšimi svetovnimi zgledi. Peter Gönc se spominja trenutka, ko je v tujini poskusil vrhunsko izraelsko vino, ki je močno preseglo njegova pričakovanja. Takrat se je vprašal, zakaj tudi Slovenija ne bi mogla ustvarjati vin, ki bi stala ob boku najbolj cenjenim svetovnim etiketam. Sledila so tri leta raziskovanja, obiskov priznanih vinskih regij, med njimi Burgundije in Provanse, preizkušanja različnih pristopov ter neštetih odločitev v vinogradu in kleti. 

Pri iskanju lastnega sloga sta veliko pozornosti namenila tudi vprašanju ravnovesja med svežino in kompleksnostjo, kar se posebej odraža v vinih ANA Selection Blanc in Chardonnay. Mladostna drznost se je skozi poskuse, dvome, neprespane noči in nenehno iskanje znanja postopoma prečistila v eleganco, ki danes zaznamuje tako vina kot njihovo vizualno podobo. »Vinogradništvo in vinarstvo nista romantika, ampak terjata metodološki pristop, v katerem ima vinar veliko vlogo, ne le narava. Med vinogradom in steklenico je tisoč odločitev. In prav te so tiste, ki ustvarijo vino,« pravi Peter Gönc. Skupaj z Elizaveto si želita pokazati drugačno identiteto Štajerske in svetu predstaviti, kaj zmore ta vinorodna pokrajina. Posebno pozornost je pritegnil ANA Chardonnay, ki ga je opazil tudi Forbes. Mednarodni poznavalci ga primerjajo z vini iz Burgundije, najboljša slovenska sommelierka leta 2025 Simona Česen pa meni, da je s svojim prihodom premaknil meje dojemanja tega, kaj je mogoče ustvariti v štajerskem vinorodnem okoliša. »To je vino, ki se s svojo čistostjo in prezenco, uravnoteženostjo in eleganco kosa z Burgundijo in prestavlja meje v Štajerski Sloveniji – na gor, po dve stopnici naenkrat.« Prav ta chardonnay je Forbes spodbudil k razmisleku, ali bi lahko Slovenija v prihodnje postala ena bolj zanimivih evropskih vinskih zgodb.

Pozabljena sorta z velikim potencialom
A morda še bolj kot chardonnay preseneča vino ANA Blanc – zvrst chardonnaya in belega pinota. Prav beli pinot je sorta, za katero številni poznavalci menijo, da je pri nas še vedno nekoliko zapostavljena, čeprav ima na štajerskih legah izjemen potencial. Mednarodno priznana vinska strokovnjakinja Mira Šemić ga opisuje kot elegantno in harmonično zvrst, ki združuje aromatiko, svežino in mineralnost. Po njenem mnenju gre za sorto, ki lahko v pravem okolju pokaže izjemno prefinjenost, hkrati pa ostane prijetna in dostopna širšemu krogu ljubiteljev vina. »»To je vino s svetovnim potencialom, tako pogumne korake lahko delajo le mladi!« 

Filozofija posestva ANA Estate temelji na preprostem prepričanju: vino mora izražati kraj, iz katerega prihaja. Njihovi vinogradi ležijo na lapornatih pobočjih nad dolino Drave, kjer sončna pobočja in hladni vetrovi ustvarjajo pogoje za zrela, uravnotežena vina z izrazitim značajem. Namesto hitrih učinkov stavijo na potrpežljivost, natančnost in spoštovanje časa. Čeprav njihova vina danes ocenjujejo mednarodni strokovnjaki, Elizaveta in Peter vztrajata, da namen vina ni zgolj navduševati. V njem vidita predvsem prostor za pogovor, povezanost in trenutke, ki jih v vsakodnevnem hitenju pogosto spregledamo. Tudi ime ANA ima poseben pomen za družino Gönc. Nosi ga več žensk v obeh družinah in njuna hči. Zato je ANA Selection hkrati poklon družinski tradiciji in simbol novega poglavja. Zgodba o teh vinih je zato več kot zgodba o uspešni etiketi. Je zgodba o generaciji slovenskih vinarjev, ki verjame, da se lahko Slovenija samozavestno postavi na svetovni vinski zemljevid – ne kot zanimiva izjema, temveč kot država, ki ima svetu kaj pokazati.

Vina ob kulinarični spremljavi chefa Mojmirja Šiftarja
Vina ANA Selection so v Ljubljani prvič predstavili na vrtu Lili Novy ob PEN Klubu, kjer je za kulinarično spremljavo poskrbel chef Mojmir Šiftar. Ob roséju ANA Selection, ki ga zaznamujeta svežina in mineralnost, je postregel rezine postrvi z masleno vinsko omako, osočnikom, ajdovim čipsom in suhim bezgom. ANA Selection Blanc se je izvrstno povezal z beluši na rjavem maslu v penjeni holandski omaki, popečenim kruhom in limonovim oljem. Vrhunec predstavitve je bil ANA Selection Chardonnay, ki ga je spremljala avtorska jed chefa – pečen file romba z ocvirki, pirejem vijoličastega sladkega krompirja, omako s čemaževim oljem in vijoličastim korenjem. Če je ANA Selection Blanc nekoliko spregledani elegantni gospod, ki preseneti s prefinjenostjo in značajem, je chardonnay samozavesten protagonist večera – vino z močjo, prezenco in dolgim pookusom, ki si brez težav deli pozornost z izrazitimi jedmi, kakršna je znana Šiftarjeva klasika.