Raiven vs. Masayah, pevki, o slovenski (pop) glasbeni sceni
Piše: Leja Kovačič . Foto: osebni arhiv
Raperka in pevka, morda se zdita različni, pa sta res? Obe glasbo dojemata širše, kot umetnost, obe imata prepoznaven modni slog. To je značilno za generacijo, ki ji pripadata, pravita. Tuji jima niso veliki domači odri, Raiven je konec oktobra lani navdušila v Cankarjevem domu, Masayah maja čaka koncert v Kinu Šiška, kjer bo predstavila novo ploščo.
Raiven: Pripadava mlajši generaciji slovenskih izvajalcev, skupno nam je, da umetnost dojemamo kot celoto. Hkrati pa je zdaj to v našem poslu nujno.
Masayah: Obe z Raiven sva zaljubljeni v modo, je pa zdaj res vse del celote; moda, nastopi, videospoti, glasba mora zadihati tudi v drugih segmentih umetnosti.
Raiven: Moram pa priznati, da me je to začelo malo obremenjevati. Zelo rada imam modo, rada odločam, kako bodo videti moji nastopi in videospoti, hkrati pa v zadnjem času opažam, da bi se rada ukvarjala samo z glasbo. Rada bi kaj predala drugim, a to pomeni, da moraš imeti okrog sebe ljudi, ki zares razumejo tvojo glasbo.
Masayah: Ampak poglej Sade, ona z glasbo ustvari celo sliko, njeni videospoti so precej osnovni, pravzaprav je to nastop v živo, ona je spredaj, bend za njo in to deluje. Danes pa naša generacija dela drugače, veliko je vsega, hitra montaža, luči, plesalci, nastop … A meni je to všeč, ker me sili, da napredujem na vseh področjih.
Raiven: Verjetno imaš veliko besede tudi pri tem, kako boš oblečena?
Masayah: Seveda, sicer izgubiš sebe. Nihče drug na koncu ne odgovarja za mojo podobo.
Raiven: To je res, na odru vidijo tebe in rečejo: poglej, kako grdo se je oblekla. Nihče ne bo krivil stilista. Kot umetnik nosiš odgovornost.
Masayah: In radi nas sodijo, zlasti artiste, kakršni sva midve.
Raiven: Ja, večkrat opazim, da prej sodijo moj stil, kot da bi poslušali glasbo. Včasih so tudi presenečeni, da sem tako dostopna, saj mi glede na podobo tega ne bi pripisali.
Masayah: Tudi meni rečejo, kako sem v resnici mehka, kakšen sonček sem.
Raiven: Pa si res mehka? Meni se zdiš kar neizprosna.
Masayah: Oboje sem, kontrast mora biti. (smeh)
Raiven ali Sara, Masayah ali Mia?
Raiven: Ti me vedno kličeš Raiven, jaz pa tebe Masayah.
Masayah: Ja, meni je to lepo, ker garaš za to, da je tvoje umetniško ime tisto, ki stoji za tvojo glasbo. Masayah ni moj alter ego, ampak s tem predstavljam to, kar čutim, ko ustvarjam svojo glasbo.
Raiven: Lepo mi je, ko me kak umetnik pokliče Raiven, sicer pa ljudem rečem, naj me kličejo Sara. Mogoče hočem pokazati svojo skromnost. (smeh) Stara sem bila 16 let, ko sem si izbrala to ime, verjetno bi zdaj izbrala kako drugo. Koliko si bila ti stara?
Masayah: 15 let. In bi si danes izbrala isto ime. Hotela sem, da je med vsako črko črka A, ker sem AAA baterija, ki to poganja. Za MSYH pa želim, da bi bilo tako enkrat ime moji založbi, ki bi predstavljala tudi druge.
Raiven: Če razmislim, Raiven lepo sodi k vsemu, kar predstavljam, morda si sicer pri 16. letih tega še nisem predstavljala. Mi pa to ime pomaga, da držim distanco, bolj objektivno gledam na svojo umetnost in da vsaka kritika ne leti neposredno v srce. (nasmeh)
Masayah: Vsaka ima svoje lekcije, Raiven, Sara, Masayah in Mia. Seveda pa umetniško ime črpa iz osnove.
Raiven: Profesor na akademiji mi je rekel: »Zakaj moraš imeti umetniško ime? In zakaj moraš drugače izgledati na odru kot v predavalnici?« Moja prva misel je bila, da želi človek na odru videti nekaj več kot tisto, kar bi lahko videl na ulici, zato umetniško ime in umetniški imidž, s tem ljudem izkazujem spoštovanje, ustvarjam nekaj, kar prej še ni obstajalo.
Masayah: Zanimivo. Jaz se trudim vsak dan biti takšna, kot bi bila na odru. Zato imam rada rap. Rap je to, kar jaz sem.
Raiven: Ko sem bila mlajša, sem tudi jaz želela, da je čim manj razlik med Saro in Raiven, potem pa sem ugotovila, da je za moje duševno zdravje dobro, da razlike so. (nasmeh) Tudi zasebno imam rada ekstravagantne reči, mi je pa pomembno, da ločim, kdo je Raiven in kdo je Sara. Kot Raiven lažje in manj obremenjeno nekaj pošljem v svet.
Tujina ali Slovenija?
Masayah: Raiven ima glede tega več izkušenj, jaz še nimam pesmi v tujem jeziku, čeprav verjamem, da se bo tudi to zgodilo.
Raiven: Imam izkušnje z Balkanom in širšo publiko, ki jo prinese Pesem Evrovizije. Glavna težava so teksti, zate kot raperko je gotovo izziv še večji. Sama pišem vse svoje tekste, morda nisem napisala zgolje enega ali dveh. In če ne znam dovolj dobro srbsko ali pa hrvaško, bi za to potrebovala druge ljudi, to pa težko prepuščam drugim. Ja, težko je prodreti v tujino, sama sem imela srečo, da sem nastopila na Pesmi Evrovizije, in še imam ambicije za tujino, hkrati si pa nočem zapirati poti za Slovenijo, ker sem ugotovila, da zelo rada delam glasbo v slovenščini. Ne želim se predalčkati, mislim tudi, da v letu 2026 za mlajšega poslušalca to sploh več ni tako pomembno. Sama poslušam glasbo v jezikih, ki jih sploh ne razumem.
Masayah: Tudi jaz. Glasba je umetnost brez jezika in brez meja. Najbolje je seveda, če ti to uspe doseči v slovenščini, prav pa je tudi, da se siliš iz cone udobja.
Evrovizija kot šahovnica
Raiven: Kot otrok sem gledala izbor za Pesem Evrovizije, zdaj zares več ne gledam.
Masayah: Jaz sem glasovala za Majo Keuc, kdaj je bilo to? Okoli leta 2010. Zdi se mi, da takrat ni bilo vse tako politično. Ali pa samo mi tega nismo razumeli, ker smo bili še otroci. Moti me, da je Evrovizija kot šahovnica, vsi vemo, kam bo kdo šel. Ne morem podpirati tega, da se podpira genocid, zato se strinjam, da smo Slovenci letos odstopili. Večkrat sem tudi dobila vprašanje, ali bi šla na Pesem Evrovizije, a dokler je, kot je, moj odgovor ostaja enak.
Raiven: Ja, pomembno je, da se ob pravem času pove določeno stališče, zato se strinjam, da Slovenija letos ne gre na Evrovizijo. Kar se dogaja, je bizarno, vsak, ki ima malo empatije, ve, katera odločitev je prava. Je pa to velika škoda za slovensko pop sceno, ker je bil to dejansko edini oder, kjer si se lahko predstavil širšemu občinstvu. Seveda pa je to v primerjavi s tako veliko stvarjo, kot je genocid, postranskega pomena.
Mešanje žanrov, založba in knjiga o seksu
Raiven: Masayah je že ikona slovenske glasbene scene, imela bo dolgo kariero, čez leta bomo nanjo gledali, kot na primer danes na Eldo Viler.
Masayah: Tudi ti si ikona, tvoj imidž je vrhunski. Zagledana sem bila v Raiven, ko sem bila mlajša. Res. (nasmeh) Ko me je povabila na kavo, sem mislila, da bom umrla. Raiven bo polnila dvorane in delala nekaj, kar bo drugače od vseh drugih. Čez deset let bo naredila nekaj, kar bo oluščilo vse plasti, po katerih jo zdaj poznamo.
Raiven: Da nisi jasnovidna?
Masayah: Že od nekdaj vem, da sem čarovnica. (smeh)
Raiven: Res razmišljam o nečem takšnem. Vidim tudi, da bova skupaj nekaj ustvarili, nekaj, kar bo nasprotje tega, po čemer naju zdaj vsi poznajo.
Masayah: Kje pa bi rada sebe videla čez deset let?
Raiven: Želim najti pravo kombinacijo mešanja žanrov. Kje se vidiš ti?
Masayah: Rada bi poskusila še kaj poleg glasbe, poskusila bi z igro, rada bi dobila kakšno vlogo v slovenskem filmu.
Raiven: Jaz pa bi rada videla, da bi ti še več pela. Ljudje ne vedo, kako dobro poješ.
Masayah: Jaz pa ne bi rada pela. Raje bi napisala knjigo o seksu. (smeh) In rada bi imela založbo za druge izvajalce, rada bi tudi pisala za druge.