ADMIR KAPIĆ • Modni oblikovalec, ki se kali pri Hugo Boss
Ameriški Forbes je na svoji spletni strani oktobra zapisal, da bi do leta 2025 vse modne blagovne znamke morale ustvariti vsaj polovico svojih modnih kosov iz trajnostnih materialov. Takšno je namreč povpraševanju na trgu, saj ekološka ozaveščenost in trajnostna filozofija s ciljem ustvarjati v duhu ohranjanja okolja in socialne odgovornost postajata vse pomembnejša.
S tem se ukvarja tudi mladi slovenski modni oblikovalec Admir Kapić, ki je že presenetil s svojimi kolekcijami Centaurus A7, Origins in VDR, trenutno pa svoje znanje o trajnostnem modnem oblikovanju nadgrajuje v Berlinu na Mednarodni univerzi za umetnost in modo ESMOND. Njegova velika želja je ustvariti etično blagovno znamko trajnostnih oblačil, ki bo dokaz, da je trajnost danes mogoča in nujna.
OBLAČIL RISANE JUNAKE
Modni oblikovalec je že zgodaj začutil, kaj si želi v življenju početi. »Mislim, da sem to vedel že kot otrok, čeprav takrat še nisem vedel, da je to lahko pravi poklic. Risal sem obleke in si predstavljal svoje najljubše risane junake, oblečene v moje kreacije. Prav risanke so »krive«, da sem vzljubil risanje,« se spominja Kapić. In tako je prek svoje ljubezni do risanja, pozneje tudi slikanja, prišel do svoje prave strasti – do kreativnega modnega oblikovanja. »V mojem ustvarjanju je ves strah, ljubezen, vznemirjenje, radovednost, raziskovanje in navsezadnje spoznavanje samega sebe. Najbolj dragoceno darilo, ki sem ga dobil zaradi predanosti oblikovanju, je, da sem med raziskovanjem in iskanjem navdiha iz kolekcije v kolekcijo našel sebe.« Že v času študija na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti je bil med nadarjenimi in izbran za izmenjavo na eni najprestižnejših turških univerz, na Univerzi za likovno umetnost Mimar Sinan.
“To je bila daleč najboljša šola, na kateri sem študiral. Program, ki so ga imeli, je bil zelo napreden in njihovi študenti so imeli visoko znanje, razumevanje tekstila in risarskih tehnik, po mojem mnenju dveh najbolj pomembnih medijev za nas oblikovalce.” Kapić doda, da je tamkajšnji program zelo predan industrijskemu oblikovanju, saj ima Turčija dolgo tradicijo tekstilne industrije.
»Med raziskovanjem in iskanjem navdiha iz kolekcije v kolekcijo sem našel – sebe.«
MANIPULACIJA TEKSTILA V DIPLOMSKI NALOGI
Študij je nato končal v Ljubljani z diplomsko nalogo Raziskava v oblikovanju in manipulacija tekstila ter s kolekcijo CENTAURUS A7. »Želel sem, da bi moja diplomska naloga služila kot nek pripomoček dodiplomskim študentom, da lažje razumejo začetke oblikovanja. Kako se lotiti raziskave in na kaj moramo pri tem biti pozorni.« Vzporedno je pripravljal kolekcijo CENTAURUS A7, s katero je želel predstaviti manipulacijo tekstila, predvsem bombaža v različnih tkanjih in gostoti, ter ročnega plisiranja. »Bila je zanimiva izkušnja in med oblikovanjem sem se zelo zabaval. Najprej sem se lotil materiala in ga začel polagati na lutko, šivati, gubati in mečkati. Vzporedno pa sem svojo vizualno raziskavo dopolnjeval z obdobjem punka, znanstvene fantastike in vesolja.« S kombinacijo modernih materialov se je poigraval tudi v kolekciji ORIGINS, v kateri je predstavil plašče s silhueto iz zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja. »Petdeseta leta me že dolgo spremljajo, danes tudi devetdeseta leta in mešanica obeh desetletij,« razloži Kapić, »mislim, da bo zima še dolgo moj najljubši letni čas. Najbolj me je strah dejstva, da zime skorajda ni več. Globalno segrevanje in aroganten način življenja, ki ga danes živimo, uničuje letne čase, biotsko raznovrstnost, pitno vodo in človeštvo.« Tudi pri materialih se čuti oblikovalčeva ekološka naravnanost. »Zelo so mi pri srcu vsi naravni materiali, posebno bombaž in bambus, predvsem zato, ker sta biorazgradljiva in nimata tako negativen vpliv na Zemljo, kot ga imajo sintetični materiali.«
TRAJNOST V VISOKI MODI
V svoji magistrski nalogi Trajnost v visoki in konfekcijski modi se je lotil še zgodovine trajnostnega vidika v visoki modi, v katero sodita dve pomembni imeni, Lynda Grose in Julie Gilhart. »Groseva je v sodelovanju z Espritom v 90- tih letih ustvarila linijo oblačil Ecollection, ki je zelo povzdignila standarde v tekstilni industriji. Na drugi strani pa imamo Julie Gilhart, trajnostno aktivistko, ki redno organizira dogodke in zbira denar za okoljevarstvo po svetu. V času, ki ga živimo, ne moremo imeti preveč aktivistov, gibanj in borcev za naš planet. Še premalo jih je.« Po njegovo potrebujemo veliko več gibanj, kot sta Fashion revolution ali pa Copenhagen Fashion Summit, ki se že nekaj let bori za trajnost in transparentnost v modni in tekstilni industriji.
Sicer pa je v svoji nalogi preučeval tudi Stello McCartney, njeno trajnostno in etično znamko, ki je spremenila globalni pogled na modo, in še nekatere druge znamke, ki imajo že dovolj visok odstotek predanosti k trajnosti, da po njegovo dokazujejo, da je trajnost danes možna in nujna, brez izgovorov. Hkrati pa opozarja, da so nekateri oblikovalci le delno trajnostni pri svojem ustvarjanju. »Skrb Vivienne Westwood za trajnost se že mogoče kaže skozi aktivizem, vendar njena znamka še vedno uporablja določene materiale, mešanice materialov in barvila, ki nikakor niso okolju prijazna. Seveda pa je njeno pozivanje kupcev, da kupujejo manj in samo to, kar potrebujejo, pa boj proti trenutni ekonomiji in masovnemu potrošništvu, vredno vseh pohval.«
TUDI POTROŠNIKI SMO LAHKO TRAJNOSTNI
Poleg velikih imen v modni industriji, se je Kapić lotil različnih trajnostnih strategij v modi. Kot prvo je izpostavil, da o pravi reciklaži lahko govorimo šele takrat, ko je material recikliran nazaj v vlakno. »Tako lahko z njim vnovič pridelamo prejo in cikel se nadaljuje. V modni industriji imamo tako mehansko kot kemično recikliranje. In čeprav je kemično veliko boljše, saj lažje zadržimo kakovost vlakna, je zaradi visokih stroškov manj priljubljeno.« Po njegovem mnenju je treba tudi potrošnike podučiti o drugih strategijah, kot je uveljavljeni koncept 3R, »reduce, reuse, recycle«, torej zmanjšaj, vnovič uporabi in recikliraj oziroma poskrbi za možnost reciklaže. »S strategijo 3R lahko podaljšamo življenjsko dobo oblačilu do te mere, da opraviči svoj ogljični odtis,
»Industrija mora narediti svoj del za okolje in mi potrošniki svoj. Nimamo več časa in luksuza za arogantnost in malomarnost.«
ki je nastal med samo izdelavo oblačila. Povsod je treba upoštevati vse strategije. Industrija mora narediti svoj del in mi, potrošniki, svoj. Nimamo več časa in luksuza za arogantnost in malomarnost,« je kritičen mladi ustvarjalec. Moda je namreč precej velik onesnaževalec, saj ima v svoji verigi še veliko drugih industrij, poleg tega pridela približno petnajst odstotkov odpadkov. V tem segmentu so lahko podjetja trajnostna tako pri porabi energije, papirja, barv in pakiranja, kot tudi transporta izdelkov.
Kapić za svoje prihodnje kolekcije načrtuje le trajnostne kose, spremlja pa tudi domače oblikovalce in njihovo ekološko ali trajnostno usmerjenost. »Mateja Benedetti je na slovenski modni sceni daleč najbolj predana trajnosti. Trajnost je njen življenjski stil in to se vidi. Njene kolekcije so premišljene in oblikovane tako, da so biorazgradljive in z minimalnim negativnim vplivom na okolje.«
Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv oblikovalca