Foto: Shutterstock in Pixabay
NEBO, POLNO ZVEZDNIH UTRINKOV
Neudobno je, če se preveč premikam, čutim vsak kamenček pod hrbtom. Mimo glave švigajo šoferji avtomobilov, ki se jim v pozni nočni uri mudi domov, mene pa slepijo njihovi močni žarometi. Res bi morala razviti podlogo za pilates, ki je tako ali tako ne uporabljam, ne pa na hitro vzeti odeje s klopi v garaži. Ampak se je izplačalo! Medtem ko bi v omari iskala telovadno podlogo, bi zamudila zvezdni utrinek! Pa še enega, pa še enega, oh, pa poglej, dva zaporedoma. Tako nekako je zame minila ura v noči z 12. na 13. avgust lani.
Pripravim se, da te bolje vidim
Letos bom podoben podvig izvedla v noči z 11. na 12. avgust in potem še enkrat v noči z 12. na 13. avgust. Nekaj minut po polnoči bo Luna odstopila nebesni prostor zvezdnim utrinkom, tako da bodo takrat dobro vidni. Ker imam z opazovanjem zdaj že izkušnje, se bom temu primerno tudi pripravila. V kotu sobe me že čaka pilates podloga, ki ni nič bolj obrabljena kot lani, za letošnje nočno opazovanje neba pa se v hladilniku že hladi steklenica polsuhega, sladkega belega vina.
Nočno nebo in zvezdni utrinek
Ko te vidim, si le ugasel prah
Za letošnje opazovanje zvezdnih utrinkov sem se tudi teoretično bolj podkovala in raziskala, kaj sploh so te nebesne senzacije in zakaj jih bo ravno v tem času moč opaziti tako veliko. Andreja Gomboc, profesorica za astronomijo na Univerzi v Novi Gorici, mi je prijazno in enostavno razložila, da so zvezdni utrinki (tudi meteorji) pravzaprav majhni kamniti delčki v Osončju, ki se v Zemljinem ozračju zaradi trenja v zraku segrejejo in za delček sekunde zasvetijo. Že februarja letos je gospa Andreja bralce revije Goodlife razsvetlila s podatkom, da z opazovanjem vesolja gledamo preteklost, ne sedanjosti. Gre namreč za hitrost potovanja svetlobe, zaradi katere dogajanja v vesolju Zemljani opazimo s časovnim zamikom. Takrat ko bomo na Zemlji opazili zvezdni utrinek, bo ta verjetno že nekaj časa le navaden, po vesolju potujoč prah.
Ker pa naš domači planet ne miruje, temveč se giblje po že utrjeni poti, v določenih položajih prečka območja, ki imajo več meteoridov, takrat pa lahko Zemljani opazimo več zvezdnih utrinkov. Astronomi take družine meteorjev imenujejo meteorski roj ali meteorski dež. »In vendar se vrti,« je rekel že Galieo Galilei, ker pa se ne le vrti, ampak tudi kroži okoli Sonca, Zemlja na svoji poti v istih časovnih razmakih prečka ista območja. Tako je možno vnaprej predvideti in napovedati, kdaj bo z obličja Zemlje pogled v nebo najbolj zanimiv.
Enkrat te vidim, drugič spet ne
Meteorski roj, na opazovanje katerega se tako zavzeto pripravljam, se imenuje roj Perzeidov. Drugi roj, roj Leonidov, pa bo povzročil zvezdne utrinke okoli 17. novembra. Andreja Gomboc pravi, da ta žal ne bo viden, ker bo nebo ravno v tem času preveč razsvetljevala Luna. Kaj pa poleg Lune še lahko zmoti opazovanje zvezdnih utrinkov? Najbolj pomemben dejavnik za uspešno opazovanje zvezdnih utrinkov je jasno vreme, saj megla in gosti oblaki zakrijejo pogled z Zemlje na nebo. Poleg vremena je pomembna tudi temnost neba, ta pa je odvisna od svetlosti Lune. Dejavnik, na katerega pa opazovalci sami lahko vplivamo, je kraj opazovanja, izbrati moramo bolj odročen kraj, brez javne razsvetljave. Tam bo vidnih več zvezdnih utrinkov, tudi tistih šibkejših. Ob tej informaciji pa se mi zasvetijo oči, pa še roke si pomanem. Svojo telovadno podlogo nameravam namreč razgrniti na enem izmed neobljudenih dolenjskih gričev. Tam ni javne razsvetljave. Tam 12. avgusta ne bo Lune. Tam bo 12. avgusta jasno vreme. In tam bom 12. avgusta ležala na skoraj novi telovadni podlogi, na malih kamenčkih, ki jih je v ovinku vrglo s ceste na domače dvorišče.
Čarobno nebo