Piše: Kaja Komar . Foto: arhiv Galerije Velenje
V Galeriji Velenje je do 8. januarja 2026 na ogled razstava Purum Lutum, doslej najobsežnejši razstavni projekt mladega umetnika Patrika Dvorščaka. Razstava združuje dela različnih tehnik in materialov, skozi katera umetnik odpira prostor za razmislek o dvojnosti človeške narave.
Galerija Velenje domuje v modernistični zgradbi arhitekta Adija Miklavca iz leta 1971 in se že desetletja posveča raziskovanju ter predstavljanju sodobnega likovnega izraza – od mladih avtorjev do uveljavljenih imen. S svojo bogato zbirko, literarnimi večeri in pedagoškimi programi pomembno bogati kulturno življenje Šaleške in širše regije.
Dvorščakovo raziskovanje človeške narave
Patrik Dvorščak skozi likovno umetnost raziskuje dvojnost človeške narave: po eni strani prvinsko, instinktivno in pogosto potlačeno plat človeka, po drugi pa njegovo potrebo po nadzoru, pripadnosti in smislu. Skrbno preučuje psihološka stanja, ki oblikujejo sodobnega posameznika, išče odgovore na vprašanje, kaj se zgodi z »jazom«, ko se razrahljajo meje med notranjim in zunanjim svetom – ko se telo prepozna kot objekt, skozi katerega spregovori potlačeno. Njegova umetniška dela razkrivajo notranje napetosti med težnjo po transcendenci in neizogibno telesnostjo, med hrepenenjem po svobodi in ujetostjo v družbene sisteme, ki posameznika pogosto odtujujejo od njegovega bistva. Dvorščak misli velikih mislecev, filozofov in psihologov, ki ga navdihujejo, prevede v svojo neposredno slikarsko izkušnjo, zgoščeno v barvo in formo. Njegova likovna govorica je zelo zaznamovana z ekspresivno figuraliko in intenzivno barvno govorico, kar morda na prvi pogled deluje groteskno, celo srhljivo, a to ni provokacija sama po sebi. Namesto tega vabi k razmisleku o napetosti med željo po čistosti in potrebo po razpadu, med razumom in instinktom, med zunanjim redom in notranjim kaosom.
Protislovje čistega blata
Latinska besedna zveza Purum Lutum – čisto blato – v sebi nosi protislovje in nezdružljivost: nekaj, kar hkrati pomeni čisto in umazano, vzvišenost in razkroj, sveto in profano. Kot je ob odprtju razstave poudaril kustos Matic Veler, umetnik prav skozi to protislovje odpira prostor, kjer se srečujeta prvinska globina človeka in tisto, kar prihaja na površje. Dvojnost človeške narave tako razkriva našo željo po nadzoru in hkrati iskanje pripadnosti. Blato tu ni simbol padca, temveč snov, iz katere se rojeva spoznanje. Razstava Purum Lutum obiskovalca nagovarja k iskrenemu soočenju z lastno ranljivostjo, z impulzi, ki jih pogosto ne želimo zaznati, ter z vprašanji o smislu bivanja v času, ko nas preplavljata hrup in odtujenost.
Pogovor in vodstvo po razstavi bo v četrtek, 8. januarja 2026, ko bo akademski slikar mlajše generacije spregovoril o svojem ustvarjalnem svetu in procesu nastajanja razstave, pa tudi prepletu človeške ranljivosti, čistosti in razkroja ter iskanju avtentičnosti v sodobnem svetu.