OLIVIER BAUSSAN, ustanovitelj blagovne znamke L’Occitane en Provence
Že kot otrok je želel ustekleničiti vonj po Provansi. Ljubimec, sanjač in kmet, Olivier Baussan prihaja iz te francoske dežele čudovitih dišav. V ekskluzivnem pogovoru nam razkrije, da je bila njegova prva ideja utopična, a prav te sanje so ga pripeljale sem, kjer je danes, ko L’OCCITANE praznuje 40-letnico obstoja. V začetku pa Olivierja ni gnala ljubezen do kozmetike, temveč literature. Predstavljamo vam zgodbo o njegovi tekoči poeziji! Pazite, omamno diši!
TEKOČA PESNITEV
Študiral je literaturo. Navdušenje zanjo je zapisano v njegovem DNK. Poleg tega, da sta bila starša umetnika, ga je za literaturo navdihnila tudi pokrajina, kjer je preživljal otroška leta. »Dih jemajoča lepota gora Haute Provence, ki so jo opevali številni pisatelji, je najbolj zaslužna za mojo ljubezen do literature, poezije in rekel bi, da tudi za lepoto.« Kako pa se je zgodil preobrat h kozmetiki? »Sprva me ustvarjanje kozmetike sploh ni zanimalo. Želel sem le uporabiti stare stroje, da bi oživil tradicijo destilacije, in ustekleničiti vonj po Provansi, ki sem ga oboževal kot otrok – rožmarina, kovačnika, sivke in še mnogih. Proces je podoben ustvarjanju literature. Med svojo prvo destilacijo s starim destilatorjem, ki sem ga kupil od nekoga iz vasi, sem se počutil, kot da bi pisal pesem – skladal sem tekočo pesnitev s tradicionalnimi stoletnimi gibi in z rastlinami, ki sem jih nabral na okoliških hribih, kot že mnogi pred mano.« V tradiciji in starih običajih najde lepoto, ki je vedno povezana z ljudmi. Kaj mu pomeni narava? »Ljubim naravo, navda me z veliko spoštovanja. Zame je delo z zemljo, kmečko delo, absolutno čudovito.«
Olivier Baussan
Ljubim naravo, navda me z veliko spoštovanja. Zame je delo z zemljo, kmečko delo, absolutno čudovito.
Provansa je polna sivkinih polj in prav ta dišeča rastlina zavzema poseben prostor v njegovem srcu. »Povezana je z mojo osebno zgodovino, z mojim otroštvom. Spomine na njen vonj imam iz časov, ko so se kmetje zbrali okoli destilarne. Vonj eteričnega olja sivke vedno prebudi v meni prijetne nostalgične občutke.« Lahko pomisli na pokrajino Haute Provence brez nje? »Nikakor! Pomembnost sivke je tudi v tem, da njena uporaba v naših izdelkih pomeni ohranjanje dragocene povezave med kmeti in naravo. Nedavno sem se aktivno vključil v ohranjanje sivke in podjetje L’Occitane je pomagalo ustanoviti raziskovalni sklad za zagotavljanje te čudovite rastline v prihodnosti.« Ljubezen in predanost naravi je podedoval od staršev. »Bili so pariški intelektualci in tisto, kar so želeli, ko so se ustalili v kmečki regiji, je bilo, da se spet povežejo z zemljo, z naravo. Njene vonjave so bile v otroštvu del mojega vsakdana.« Poleg vonja sivke ga je v otroštvu zaznamoval še vonj kovačnika. »Vsak dan me je spremljal ob cesti, ki je vodila od kmetije mojih staršev do šole. Trije kilometri olfaktornega užitka, ki ga je spremljala pesem kmetov med poletno žetvijo sivke ali pa med obiranjem oljk, ko so zapadle prve snežinke. Te dišave in navade imajo dolgotrajen vpliv,« še doda strastni ljubitelj Provanse.
ZAČELO SE JE S SREČANJEM
Ko je dopolnil 23 let, je začel izdelovati naravne izdelke v času, ko je svet začel uporabljati kemikalije. »To je bilo zame znamenje, da moram uporabljati naravne sestavine rastline, s katerimi sem se srečeval vsak dan, in izdelke iz domačega kmečkega okolja. Naravni izdelki so jedro naše blagovne znamke vse od njenih začetkov.« Še vedno mu največji navdih za življenje predajajo ljudje zemlje, kmetje. Enako velja za vse izdelke. »Nikoli nisem čisto sam ustvaril končnih izdelkov. Povod za vsakega je bilo srečanje – ko sem spoznal ženske iz Burkina Fasa, sem začel spoznavati karitejevo maslo, stara destilarna je bila navdih za kolekcijo iz večne cvetlice immortelle/suhocvetnice. Potem pa so laboratorij ter razvojni in marketinški oddelki storili vse ostalo.« In kateri del ustvarjalnega procesa je njegov najljubši?
Ženska iz Burkina Fasa
»Obožujem prva srečanja s proizvajalci, odkritje nove sestavine. Ljubim tudi alkimijo, ko iz rastline nastane nekaj novega. In nenazadnje embalažo, način, kako izdelek pride do uporabnika in pripoveduje svojo zgodbo.« Nikoli ni bil nezadovoljen s končnim izdelkom, pravi g. Baussan in nadaljuje: »Obstaja pa jih nekaj, ki imajo v mojem srcu prav poseben prostor, na primer krema za obraz s karitejevim maslom in Božanska krema.« Zakaj? »Ker za njima stoji velika zgodba o ljudeh. Nekateri izdelki imajo manj zanimivo zgodbo, ampak všeč so mi prav vsi.« Zanima me zgodba za imenom. »Ime L’OCCITANE izhaja iz dežele Oksitanije, starodavne province, bogate s senzoričnimi in kulturnimi viri, ki je nekoč ležala na jugu Francije. Toda ime L’OCCITANE govori tudi o vseh tradicijah, ki so povezane s to regijo in so jih trubadurji slavili v srednjem veku. Izbira imena je bila zame popolnoma očitna: slavi to neverjetno regijo in njeno stoletno tradicijo. Izbral sem ga, še preden sem začel proizvodnjo.«
POEZIJA, VEDNO POEZIJA
Najbolj dragocen zaklad v življenju je? »Ostati skromen,« pove zgovorni Francoz. Njegov dom je poln enostavnih kosov, ki jih je našel na bolšjem trgu. »Iz lesa, železa in naravnih materialov so. Pomirjajo me.« Nesojeni poet se še vedno navdušuje nad poezijo in včasih jo deli s prijatelji tako, da jim pošlje haiku v sms-sporočilu. Njegov življenjski izziv je ohranjanje vrednot v stvarnem svetu. Razloži: »To pomeni, da se soočam z vsemi težavami, a še vedno živim v skladu s temi vrednotami.«
Provansalska sivkina polja
»Najraje imam Azijo, še posebno Japonsko zaradi lepote češnjevih cvetov, Benetke zaradi umetnosti ter seveda Bonifacio in celotno Korziko. Navdihujejo me vonjave teh dežel, zlasti na Korziki, z aromo makije, mirte, suhocvetnice, rožmarina in timijana, ki jih ne boste našli nikjer drugje.«
»Poezija, vedno poezija,« z nasmehom odgovori na vprašanje, kaj ga ves ta čas poleg narave vodi pri ustvarjanju kozmetike, in ponosno predstavi svoje idole. »Pri delu je to Reinold Geiger, ker blagovna znamka L’Occitane nikoli ne bi bila to, kar je danes, brez njegovega prispevka in mednarodnega razvoja, za katerega je zaslužen. Zaradi njegove strategije odpiranja trgovin po vsem svetu je znamka neverjetno rasla, česar si sam nisem nikoli predstavljal, držeč se vseh ključnih vrednot in meril, ki me vodijo: pristnost, spoštovanje in užitek ob uporabi. On je tisti, ki mu je uspelo vse prenesti na mednarodno raven. K temu bi prištel še zaposlene na digitalnem oddelku. Vedno se čudim, kaj vse lahko storijo, in internet se mi zdi neverjeten.« V literaturi sta njegova idola francoski pisatelj Jean Giono in pesnik René Char.
Olivier Baussan veliko potuje in prav nič nenavadno ni, da ga tudi arome tujih dežel močno privlačijo. »Najraje imam Azijo, še posebno Japonsko zaradi lepote češnjevih cvetov, Benetke zaradi umetnosti ter seveda Bonifacio in celotno Korziko. Navdihujejo me vonjave teh dežel, zlasti na Korziki, z aromo makije, mirte, suhocvetnice, rožmarina in timijana, ki jih ne boste našli nikjer drugje.«
Kaj bi se zgodilo, če bi vse to izgubil? »Vseeno bi mi bilo za materialni del, zgradil bi ga znova. Materialu ne pripisujem velikega pomena.«