DESTILIRANA MEŠANICA SKRBNO IZBRANE OSMERICE
Malce pekoč in dišeč ob prvem srečanju z nosnicami. Spremljava sveže eksplozije citrusov in zelišč ob prvem požirku. Za zaključek pa še ostanek rahlega pekočega šuma po popru na jeziku. To je Bobby’s Sciedam Dry Gin, ki ga Sebastiaan destilira v najstarejši destilarni gina na svetu, po navdihu dedka Bobbyja, indonezijskega Nizozemca. Kaj pa ginu sploh da njegovo specifično aromo in okus? Od kod izvira? Kako je povezan s slovenskim Krasom in malarijo? Vse, razen ohlajenega kozarčka gina, je destilirano, usteklenično in servirano spodaj.
BOGATA ZAPUŠČINA DEDKA JACOBUSA ALFONSA – BOBBYJA
Bobby’s Sciedam Dry Gin je navdahnil Jacobus Alfonso – Bobby. Indonezijec, ki se je v želji po boljšem življenju preselil na Nizozemsko in tam, kar malce po naključju, ustvaril svojo različico gina. Ta je čez desetletja navdušila vnuka Sebastiaana, ki se je za popoln recept odpravil naravnost v Schiedam – nizozemsko mesto, ki se ponaša s prvo pravo destilerijo gina na svetu. Tam je s potomci Hermana Jansena, ustanovitelja distilerije, ustvaril svoj gin. Gin prefinjenega in uravnoteženega okusa, ki so ga dosegli z ločeno destilacijo osmih naravnih sestavin.
Indonezijec, ki se je v želji po boljšem življenju preselil na Nizozemsko in tam, kar malce po naključju, ustvaril svojo različico gina. Ta je čez desetletja navdušila vnuka Sebastiaana.
INDONEZIJSKE ZAČIMBE IN TRADICIONALNA ZELIŠČA
Bobby Sciedam Dry Gin je edinstvena mešanica indonezijskih začimb in tradicionalnih zelišč za pridelavo gina. Malce pekoč in dišeč vonj spremlja sveža eksplozija citusov in zelišč ob prvem požirku, ki ga zaključi rahel šum popra. Poleg nepogrešljivih brinjevih jagod edinstveno izkušnjo za brbončice pričarajo še limonina trava, klinčki, koriander, poper, šipek in komarček, vse v pravi kombinaciji in skrbno odmerjenem razmerju.
KLASIKA V KLASIKI
Gin je premišljeno pripravljen in prav tako tudi zapakiran. Krasi ga moderna interpretacija klasične nizozemske steklenice za gin, okrašene s tradiconalnim indonezijskim vzorcem, ki domiselno in estetsko minimalistično zaključi uspešno zgodbo Sebastiaanovega prvovrstnega destilata. V subtilni steklenici Bobby’s Schiedam Dry Gin z Nizozemske potuje po celem svetu – med drugim tudi na Japonsko, v Španijo, Italijo, Ameriko, Brazlijo in v nekatere baltske države.
Krasi ga moderna interpretacija klasične nizozemske steklenice za gin, okrašene s tradiconalnim indonezijskim vzorcem, ki domiselno in estetsko minimalistično zaključi uspešno zgodbo Sebastiaanovega prvovrstnega destilata.
»RODNA ITAKA« MU JE NIZOZEMSKA
Čeprav se daleč največ gina spije v Angiji, so Angleži to brezbarvno žganje pobrali v tridesetletni vojni, ko so se v 17. stoletju borili na ozemlju današnje Nizozemske. Tam ga je že v 16. stoletju prvi destiliral dr. Franciscus Sylvus in poienoval genièvre, kar je francosko ime za brin. Nizozemski vojaki so pred bitkami pogum našli na dnu šilc z ginom, zato so Angleži za gin kmalu iznašli izraz »nizozemski pogum« in prišli na idejo, da bi tak »pogum« pridelovali tudi doma. Tam so potrebovali še dobrih 150 let, da jim je uspelo skuhati lastno verzijo, ki pa je danes priljubljena po celem svetu.
KAKO SE GIN RAZLIKUJE OD BRINJEVCA
Najbolj pogost način pridelave gina je dvojna destilacija brinovih jagod, koriandra, lupinic citrusov, cimeta, mandljev ali sladkega korena v žitnem alkoholu nevtralnega okusa, ki da brezbarvno žgano pijačo s 40 do 47 % alkohola. Po tem postopku pridobivajo londonski suhi gin. Bathtub gin je alkohol, v katerega je za določen čas le namočena manjša količina brinjevih jagod. Genever je »oče gina«, pridelujejo pa ga z destilacijo vina, ki mu drugi destilaciji dodajo začimbe in ga tudi sladkajo. Old Tom so prvotno proizvajali iz alkohola slabše kvalitete, zato so mu dodali bistveno več sladkorja in začimb.
Kaj pa slovenski brinjevec? Največja razlika pri pridelavi obeh žganih pijač je količina uporabljenega brina in število destilacij. Ginu se majhna količina brinjevih jagod doda šele pri drugi destilaciji, brinjevec pa je alkohol, ki nastane po prvi destilaciji velike količine brinjevih jagod.
Brinjeve jagode
GIN TONIK IN MALARIJA
V času britanske kolonizacije v Indiji so se prebivalci soočali s hudo epidemijo malarije. Kmalu so ugotovili, da je malarijo mogoče pozdraviti z napitki s kininom. Ker je bila taka pijača neprijetnega okusa, so jo začeli mešati z ginom in limoninim sokom. Tako je zaradi nevarne tropske bolezni nastala (predvsem ob kakšnih vikendih nevarna) priljubljena pijača gin tonik.
Zgodbo Bobby’s Gina, ujeto v objektiv kamere, si lahko ogledate spodaj.
Foto: arhiv Bobby’s gin
_____________________
Bobby’s gin je v Sloveniji možno kupiti le preko spletne strani RR Selection.
Kartica Goodlife Diners Club vam omogoča še ugodnejše nakupe na spletni strani RR Selection. Jo že imate? Naročite jo!
_____________________
Če si že tukaj, preberi še…