Najprej mešani občutki, potem pa izkušnja, ki se zaradi svoje osvežilne drugačnosti zasidra nekam med levi in desni srčni prekat, kjer nežno in ritmično utripa še leta. Po pristanku morda najprej zgroženost in ogorčenost nad umazanijo, ki je naše srednjeevropsko oko pač ni vajeno. Pa živčnost ob kričečih in preveč vsiljivih otrocih na ulici. Potem pa iznenada in vztrajno presunljiva očaranost. Nad izjemno kulturno drugačnostjo, zamaknjenim ritmom maroškega življenja, neskončnimi peščenimi sipinami in z zvezdami osvetljenim nočnim nebom v jasni puščavski noči. Na koncu pa zagotovo zasanjanost ob vsem lepem, ob ritmični pesmi berberskih bobnov, s prsti, zakopanimi globoko v toplem pesku, in pisano ruto okrog čela.


KRALJEVSKO ZLATO MARAKEŠA IN FESA

Na seznamu obveznih postojank povprečnega turista se zagotovo znajdeta dve od štirih kraljevskih mest –  Marakeš in Fes. Fes je najstarejše od štirih, obdano z labirintom nagnetenih ozkih uličic in mogočnimi stavbami. Pa s številnimi mošejami, muzejem maroške umetnosti (nekdanja palača Dar al-Batha) in palačo vladarjev iz 13. stoletja.

 

Marakeš se med drugim ponaša z muzejem maroške umetnosti in obrti in je ikoničen simbol Maroka – zlat in prepreden z ulicami daje občutek povezanosti z nečim višjim in večjim od nas – pa če tudi je to morda le mogočno mestno obzidje.

OD ZLATE DO MODRE

Osupljiva modrina je varno skrita v zavetju zelenja gorovja Rif. Fotogenično mesto Chefchaouen s stenami stavb skrivnostno in kar malce mistično pobarvanih v nebeško modro očara na prvi pogled. Ponuja raziskovanje slikovitih uličic, vzpenjanje po nešteto stopniščih – v modri, seveda – in uživanje v skrbno oblikovanih detajlih vsakega kotička. Eno najlepših mest Maroka ponuja prijetna in slikovita prenočišča, dobro hrano in prijeten oddih od gneče in hrupa kraljevskih mest. Mesto je tudi dobro izhodišče za osvajanje višjih gorskih vrhov, pa tudi nenavaden in barvit polnilec baterij za še tako zahtevno oko.

OGLASNA VSEBINA

IMLIL – NI MAROŠKO ZLATO, JE PA ZAKLAD

Samo uro in pol vožnje iz kraljevskega Marakeša je v slikoviti vasici Imlil utelešen, upredmeten mir. Gnezdi v osrčju gorovja Atlas, ki predstavlja dobrodošel hribovit kontrast ravnemu in vedno glasnemu mestu. Majcena bivališča iz blata se oklepajo hribovitega pobočja, povezujejo pa jih utrjene stezice za mule, ki so razpredene po celi vasici. Nasadi orehov in obdelane terase z višjih predelov skupaj z gorovjem Atlas varujejo in objemajo mirno vasico.

Neudobna vožnja do hribovitega Imlila, ki se nahaja na 1.740 metrih nadmorske višine, je kmalu poplačana. Poplačana s svežim metinim čajem v prijetni senci visokih orehov. Poplačana ponoči, na odprti strehi opečnato rožnate hiške, s katere so zvezde bližje in vesolje roki bolj dostopno. Poplačana ob sončnem vzhodu, ko jutranje sonce posije na vzorčaste in pisane blazine gostoljubnih domačinov, ki vas bodo z veseljem prenočili. Imlil je dolina, vasica, majhen košček raja na Zemlji, kjer se še da povezati z naravo in s samim seboj.

Foto: Pixabay in Shutterstock


________________

MAROKO OD EVROPE LOČI LE 14 KM, A SE NAM DEŽELA ZDI ZAVITA V TANČICO SKRIVNOSTI. 

TE ŽGEČKA RADOVEDNOST? TE NAVDIHUJEJO KONTRASTI? PRAV V NJIH JE ČAR TE DEŽELE. KOMPAS TI NEKAJ TEH TANČIC ODGRNE. IN DODA ŠE TEMPERAMENTO JUŽNO ŠPANIJO!

KAKŠNO POPOTOVANJE! 

________________

Če ste že tu, preberite še …