Tradicija prvega maja se je pričela leta 1886 s Haymarketskim izgredom. Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez je zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik.
Na ta dan so se v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Policija je odgovorila s streljanjem in ranila več deset ljudi. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se izgredi ponovili tudi leta 1894 in 1919.
KURJENJE KRESOV
Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih smatral za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim s kurjenjem kresov. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, med prvimi so ga priznali v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva.
V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije. V Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike pa je običaj drugačen. Protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja, znana tudi kot rdeči strah, je namreč praznovanje prvega majskega dne pregnala in ga nadomestila z dnevom prava.
Foto: Pixabay.com
____________________________________________