Piše: Kaja Komar . Foto: arhiv Rodica
Sončni dnevi vabijo v očarljiva obmorska mesta, vse, ki radi zaidemo tudi s poti, pa v mirne istrske vasi v obalnem zaledju z dobrotami istrske zemlje in prijaznimi domačini. Čas se tam ustavi, še posebej v majhnih vaseh, kakršna je Truške, kjer ima svoj dom tudi družinska ekološka vinogradniška kmetija Rodica. »V vasi smo doma odlični kmetje, vinogradniki, oljkarji, čebelarji, so tu lepi apartmaji in srčni gostitelji, tartufarji in tarufi ter nekaj več kot 120 duš čudovitih ljudi,« na obisk povabi mladi vinar Aleš Rodica.
Zgodba njihove ekološke kmetije je stara že več kot 20 let. »Naš nono Mario je umrl še pred trgatvijo 1998 in nona Maria je s predanostjo kmetijo vodila naprej, za vinograde pa sta poskrbela sinova. Tako je moj oče Marinko, sicer avtomehanik, dobil v skrb 1.000 trt refoška.« Danes njegov oče in mama Suzana vodita vinogradniško družinsko kmetijo, v podjetje pa so vključeni tudi vsi trije sinovi. »Mama skrbi za finance, administracijo in očetu pomaga pri turizmu na kmetiji. Oče bedi nad vinogradi, kletjo in prodajo, jaz, srednji sin, gradim naš podbrand Rodica Spirits in skrbim za prodajo vina na terenu. Starejši brat Matic ni le odličen vinar, ampak tudi profesionalen plesalec latinskoameriških plesov, ki v New Yorku poučuje ples in skrbi za našo prodajo v ZDA, na našem najuspešnejšem izvoznem trgu. Tudi mlajši brat Rok, še sedmošolec, pomaga povsod, kjer domača roka prav pride.«
V sožitju z naravo
Vinogradi Rodice se razprostirajo na 15 hektarjih prvovrstnega “terroirja” Trušk. Posajenih je 60 tisoč trt, od tega je skoraj polovica refoška, tretjina istrske malvazije in manjši del istrskega muškata, nekaj tudi syraha in sivega pinota. Čeprav za ekološki vinograd ni splošne definicije, prav tako se lahko ekološki vinogradi pri različnih vinarjih in v različnih vinorodnih območjih precej razlikujejo, je skupni imenovalec neuporaba sredstev za uničenje travne ruše, neuporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, sintetičnih fungicidov in insekticidov. »Ekološko vinarjenje je za nas način dela v vinogradu in kleti, ki temelji na gospodarjenju v sožitju z naravo,« mi pove vinar, ki je ponosen, da so leta 2009 dobili certifikat ekološka kmetija. »Rodovitna zemljišča eocenskega fliša, na katerih smo zasadili trte, so bila zadnjih 50 let zaraščena in na njih se nikoli ni uporabljalo umetnih gnojil ali škropiv.« Prednostna naloga družine je vinograd, saj verjamejo, da je to osnova za vrhunsko naravno vino. »Ključno za naše vino je lega vinograda na med 250 in 350 metri nadmorske višine na južnih gričevnatih osončenih pobočjih, s prijetnim vetričem, ki suši vlago po deževjih. Skupaj z mediteransko klimo omogoča idealne pogoje za zdravo in dozorelo grozdje, ki potrebuje minimalno intervencije – špricanje.« Njihove trte so gosto sajene, za večjo biodiverziteto vinogradi ostajajo zatravljeni, travo pokosijo šele v začetku poletja in jo uporabljajo za mulčenje v vinogradih. Tudi poleti pustijo travo visoko nekaj centimetrov, da v njej živijo živalce in mikroorganizmi za naraven ekosistem vinograda.
A tudi pri Rodici se zavedajo, da ni dovolj le delo v vinogradu, zato veliko časa namenjajo pridelavi in negi vina v kleti. »Uporabljamo tradicionalne metode predelave brez grobih tehnoloških posegov, pozorno spremljamo zorenje, vinu pa dajemo dovolj časa, da se umiri, očisti in dozori. V najboljših letnikih uspejo naša vina dozoreti povsem naravno, brez uporabe enoloških sredstev, tudi brez dodatka žvepla.« To je sicer le nekajkrat v desetletju, ko je narava dovolj radodarna, da so letine pripravljene na dolgo življenje v steklenici linije Natur, brez dodatka žvepla, a polnega okusa in karakterja. Večino vin tudi macerirajo; bela med 3-20 dni, črna pa od sedem pa vse tja do 90 dni.
Refošk, malvazija, trapa
Ekološka vina so drugačna, njihovi okusi so bolj polni, surovi, nefiltrirani, kar okušajo gostje na degustacijah na kmetiji, tematskih kulinaričnih delavnicah, porokah in drugih dogodkih v Truškah. »Ko ljudje prvič poskusijo naša vina, začutijo neko drugačnost okusa in karakterja, pozneje tudi počutje, kar je za nas prav tako pomembno kot sam okus. A večina gostov je prijetno presenečena, ne glede na pretekle izkušnje in pričakovanja. Moj osebni favorit je Refošk Nature 2006. Poln, bogat, saden, nežen, z uravnoteženo kislino. Veliko vino, ki z vsako minuto dekantiranja preseneča z odkritji novih okusov,« o svojem najljubšem pove Aleš Rodica. In kaj predlaga za poletje? »Vsekakor našo istrsko Malvazija Klasik 2017. Sveža in hkrati polna, tri dni macerirana, spontana fermentacija, šest mesecev zorenja v lesenih akacijevih sodih, leto v inox posodi, na finih drožeh. Stekleničena brez filtracije!« Pravi, da se odlično poda k ribjim jedem, testeninam, bolj lahkim omakam, seveda pa boste v njej uživali tudi brez dodatka hrane, na poletni večer v prijetni družbi.
Nov projekt pri Rodici so že omenjena žganja, ki jih kuha mladi vinar. »Nono nam je zapustil kotel za žganjekuho in pri petnajstih letih sem prepoznal skriti potencial še v času, ko v istrsko trapo ni nihče verjel. Kot samouk sem začel z žganjekuho v stari garaži, leto za letom, z branjem in s pomočjo mentorjev starešin pa sem izpilil in dodelal istrski tropinovec, ki mu domačini že od nekdaj rečemo trapa. Po letih staranja in dozorevanja je napočil čas, da ga ponudimo kupcem.« Predlani so predstavili svoje vrhunske istrske ekološke žganice Rodica Spirits (Trapa Classic 2014, Žižule Classic 2014), pridelane iz najboljših tropin njihovega vinograda.