Foto: Mic Melanšek in Katja Stojilkovski (povsodjelepo.com)
”Najin prvi vtis o Južni Koreji? Rada bi bila Japonska, ampak nikakor ne more in ne more ubežati “funkcionalnemu neredu” preostalih držav tega dela sveta. 🙂 Vse je urejeno do potankosti, a na ulicah naju vseskozi spremlja tisti (ne)prijetni sladko-kisli vonj po kanalizaciji. Vozniki še vedno hupajo in ne jebejo pešcev. Ulična hrana je na vsakem koraku, vseh barv, vonjev in oblik. Lažem. Večinoma diši po zelju. Ljudje so obsedeni s svojimi novimi telefoni. Avtobusi so luksuzni kot business class na letalih …
So pa ljudje precej hladni. Prav gotovo v veliki, veliki meri k temu prispeva dejstvo, da nihče ne govori angleško. Le tu in tam kakšen lastnik hotela ali pa gospod in gospa, ki sta ravnokar prispela iz Združenih držav in sta naju na avtobusni postaji prijazno usmerila, da se nisva po nesreči vsedla na avtobus za Đengđou, ko pa je bila najina destinacija Đongđou. 🙂 Vse se da dogovoriti, če je le oseba na drugi strani pripravljena in voljna. In po navadi je. Le veliko truda zahteva z najine strani.”
Kaj pa je blogerja Katjo in Mica najbolj jezilo v Južni Koreji, si lahko prebereš tukaj.
__________________
Nekatere njune druge zavisti vredne dogodivščine in avanture so skladiščene tudi v predhodnjih zapisih. Oči pa se potepajo popolnoma zastonj in to z enim samim klikom. Izberi sam, kaj bodo odkrile tokrat.