FINSKA JE PO RAZISKAVI OZN ENA NAJBOLJ SREČNIH DRŽAV NA SVETU

Piše: Vesna Barbalić · Foto: arhiv Kompasa

Ni naključje, da sem rojena 27. julija, da verjamem v Božička, da imam rada tišino in da obožujem Mumine. Na Finskem so doma razlogi za srečo! Lani je Organizacija združenih narodov (OZN) desetič objavila letno poročilo o svetovni sreči. Na lestvici najbolj srečnih dežel se je že petič znašla Finska, kjer so doma Božiček, severni sij, Mumini, pomirjajoča narava z jezeri, močvirji in temnozelenimi gozdovi, čist zrak in … tišina.

PRVO MESTO NA SEZNAMU ŽELJA

Skoraj prepričana sem, da ima večina popotnikov svoj seznam, kaj v življenju želijo obiskati, doživeti, videti. Prepričana sem tudi, da se na teh seznamih pogosto znajde naravni pojav, znan kot severni sij oziroma aurora borealis. V polarnem območju je opazen od septembra do aprila, na vidnost tega osupljivega pojava pa vpliva več dejavnikov, med drugim, pod kakšno zvezdo smo rojeni in kako naklonjeni so nam nordijski bogovi. Ples zelene svetlobne tančice s sledmi rožnate nad mestom Rovaniemi na Laponskem je še danes na prvem mestu mojega seznama najlepših doživetij v življenju.

NEŠTETO ODTENKOV ZELENE  –  NA NEBU IN NA ZEMLJI

Recept za srečo se po mnenju Fincev skriva v povezanosti z naravo. Več kot 70 odstotkov Finske prekriva gozd, ki v sebi skriva bogastvo gozdnih sadežev. V poletnih mesecih nas kratek sprehod po gozdu nagradi z lončkom raznovrstnih borovnic, objem visokega bora, smreke in breze pa nariše nasmeh na obraz ter poveča občutek notranjega miru. Meritve v finskih mestih kažejo, da je zrak najmanj onesnažen na svetu.

Pozimi se pokrajina na severu države spremeni v svet, kjer je doma snežna pravljica. Ravno prav adrenalinska in ravno prav romantična vožnja z motornimi sanmi ali pasjo vprego po brezpotjih neskončnih zasneženih laponskih gozdov pod smaragdno zelenim obokom je bila zame pot k sreči. Ta je doma ob tabornem ognju v zavetju najvišjih smrek in borovcev, kar sem jih videla v življenju.

PRVI MED NAJBOLJ SREČNIMI PREBIVALCI

Tako kot njegovo ime je slavna in razvpita tudi dilema, kje je doma najbolj priljubljeni mož na svetu. Skoraj vse severne dežele, od Grenlandije do Danske, so se bojevale za status Božičkove domovine. In dolgo časa je bila to skrbno varovana skrivnost. Le palčki so vedeli, da je Božiček doma na hribu Korvatunturi na severovzhodu Laponske, v neposredni bližini severnega tečajnika. Še danes ni povsem znano, kako je skrbno varovana skrivnost prišla na dan. Joulupukki, kot Božička kličejo finski otroci, v svojem domu, do katerega ne vodi cesta, še danes živi, kolikor mu le dopušča čas, dokaj mirno življenje z gospo Božičkovo, palčki, jeleni in pasjimi prijatelji.

Božiček je okoli božiča bolj ali manj na terenu, saj se odpravi na pot okoli sveta. Vse druge dni v letu pa je v svoji pisarni v Božičkovi vasici, kjer ga lahko obišče čisto vsak, mu zaupa želje, z njim poklepeta in naredi sebek. V Božičkovi vasici je najbolj čarobna pošta na svetu, kamor prihaja na milijone pisem z vsega sveta in kjer lahko oddate božično voščilnico v poseben nabiralnik za pošto, ki jo bodo naslovniki prejeli ob naslednjem božiču. V veliki stavbi, kjer je tudi Božičkova pisarna, so najrazličnejše delavnice in pisarne palčkov, center za logistiko in nadzor pisem želja, pa tudi omamno dišeča sobana gospe Božičkove.

VEČ SAVN KOT TELEVIZORJEV

Če ocenim »na grobo«, je na Finskem približno 188.000 jezer in jezerc, približno toliko otokov in otočkov ter več kot dva milijona savn. Imeli naj bi več savn kot televizorjev. Seveda se uvrščajo na vrh lestvice po številu savn na prebivalca. Savna je nska strast in del njihove identitete. Je prostor za sproščanje, druženje, pa tudi poslovna srečanja. Redni obiski so blagodejni za telo in duha, krepijo imunski sistem in zmanjšujejo stres. Če bi vprašali Fince, bi verjetno dobili odgovor, da se v savni skriva sreča. Ravno tako kot v skodelici kave.

Finci so namreč znani po tem, da spijejo največ kave, 12 kilogramov na osebo na leto. Za primerjavo: spijejo je dvakrat toliko kot Italijani. Velja pa, da v nasprotju s koncentriranim espressom, ki je najbolj razširjen v Italiji, na severu Evrope pijejo bolj šibko oziroma razredčeno.

POZABI »HYGGE«, ČAS JE ZA »SISU«

Danci so svetu predstavili filozofijo življenja »hygge«, ki poudarja, da se sreča skriva v udobju, ugodju in uživanju v malih stvareh, pri življenjskem slogu po načelih finskega »sisu« pa gre za nekaj drugega. To so odločnost, pogum in vztrajnost v vsakdanjem življenju ter zmožnost doseganja ciljev in sreče tudi s premagovanjem težkih ali neprijetnih ovir.

PRAZNIK ZASPANCEV V DOLINI MUMINDOL

Naantali, finsko turistično središče, leži dve uri vožnje zahodno od finske prestolnice Helsinki. Priljubljeno pristaniško mesto je tudi prestolnica Mumindola, doline, kjer živijo najbolj znani finski risani junaki Mumini oziroma Mumintroli. Simpatična pravljična bitja, ki rada filozofirajo, je ustvarila finska pisateljica in slikarka švedskega rodu Tove Jansson. Njihove dogodivščine lahko spremljamo po vsem svetu v knjigah, stripih, animacijah, risankah, dramskih predstavah in celo operi. V mestu Naantali na otočku Kailo je tematski park Moomin World, v Tampereju pa so leta 2017 odprli muzej Muminov.

Zabavni Mumini zimo radi prespijo. Severni sij so doživeli že najmanj tisočkrat, ravno tako čarobno zasneženo pokrajino. Se pa zelo dobro zavedajo, kako pomembno je spanje za telo in duha, za srečo in »sisu«. Poleg kave, savne in heavy metal glasbe je namreč tudi spanje za Fince izjemno pomembno. Namreč, 27. julija praznujejo celo državni praznik zaspancev oziroma Unikeonpäivä, ki je povezan z legendo o sedmih spečih v Efezu.