Piše: Aleš Čakš . Foto: Črt Piksi
Pred leti me je ‘žulilo’ nekaj deset tisoč evrov. “Kam naj z njimi”, sem se spraševal. “Kupi stanovanje v Trstu, so zelo poceni”, mi na pomolu Audace v Trstu namigne tržaški Slovenec in prijatelj.
Stanovanje v Trstu? Poceni? Hm … Takoj sem šel v akcijo. Pisalo se je leto 2017. V nekaj dneh sem bil že na prvem ogledu stanovanja in potem še nekaj sobot zapovrstjo. V enem mesecu sem v Trstu izbral manjše stanovanje, nekaj deset metrov stran od Slovenskega stalnega gledališča Trst. Zanj sem odštel dobrih 40.000 evrov! Za Ljubljano skorajda drobiž.
Z vso vnemo sem se lotil opremljanja povsem prenovljenega stanovanjca. A z ne preveč opreme in krame, je bilo le ‘samo’ vikend bivališče. Brez interneta, brez televizije. V stanovanju sem veliko bral, se potepal po Trstu, hodil na dolge sprehode ob morju, na novo odkrival mesto, kulinariko, navade Tržačanov. Imel sem tudi precej obiskov prijateljic, malo manj pa je meni k zahajal takratni partner. Do morja mu je že bilo, ni pa maral mestnega hrupa.
Kmalu sem v stanovanje prihajal manj tudi sam, in hitro ugotovil, da me to vikend stanov nje preveč stane. Tik pred začetkom epidemije koronavirusa sem ga prodal, še sreča, vsaj dve leti bi imel z njim namreč samo stroške.
A ko se začne pomlad, še zlasti pa poletje, me občasno zamika, da bi spet imel stanovanje v Trstu, blizu morja in drugačnega življenjskega utripa. Skomine po Trstu ne pojenjajo.
Je čas za novo stanovanje v živahnem Trstu?