Razmišljal in fotknil Žiga Drofenik

Ellena Ferrante je v svoji nedavni kolumni  za Guardian ponudila zanimiv uvid v današnji kaotični svet informacij v časopisih, na televiziji ali na internetu. Takole pravi: »Romani (če so dobri) uporabijo mnogo laži, da nam sporočajo resnico, medtem ko nam svet novičarstva v svojem  srditem boju za našo pozornost neznosne resnice spreminja v romaneskne, privlačne in zanimive laži.«     

Kako se danes znajti v poplavi mnogokrat nesmiselnih, kričečih, celo lažnih novic in iz njih izluščiti resnico od laži ter si tako izoblikovati svoj pogled na svet, se po vzponu fenomena Trump verjetno sprašuje marsikdo. Čeprav sem za dobro lastnih živcev in mirnejši spanec že pred leti nehal brati večino slovenskih časopisov in revij ter tujo periodiko zreduciral na minimum, sem ob izvolitvi Trumpa lani vseeno skoraj doživel resni panični napad. Skoraj sem že pod hišo začel kopati atomsko zaklonišče, a se potem na srečo pomiril in raje iz bookmarkov zbrisal večino novičarskih portalov ter kasneje po aferi s Cambridge Analytico ukinil še svoj Facebook profil.

Zadnje čase si zato svet raje razlagam z ogledom različnih dokumentarcev, ki so z razmahom digitalne filmske tehnologije postali mnogo bolj učinkoviti in vidni.

Zadnje čase si zato svet raje razlagam z ogledom različnih dokumentarcev, ki so z razmahom digitalne filmske tehnologije postali mnogo bolj učinkoviti in vidni, saj nastajajo hitreje in v večjem številu kot kdaj koli prej. To pomeni, da lahko z relativno kratkim zamikom za svetovnimi dogodki dosti bolj poglobljeno osvetlijo določene fenomene današnjega časa. Zdaj se selijo tudi na male ekrane.

kolumna

Foto: pixabay

PHARMA BRO

Za Martina Shkrelija sem prvič slišal, ko je tip leta 2015 na dražbi za 2 milijona dolarjev kupil edini izvod albuma hip hop kolektiva Wu Tang Clan Once Upon a Time in Shaolin. Ploščo si je privoščil kmalu zatem, ko je njegovo podjetje Turing Pharmaceuticals obogatelo z nakupom pravic za učinkovito zdravilo proti AIDS-u, Daraprim, ki je mnogim bolnikom spremenilo življenje. Takoj po nakupu pravic za trženje teh tablet je Shkreli zvišal ceno ene same tablete s takratnih 13 $ na 750 $ (ne, nisem se zatipkal pri zadnji ničli) in praktično onemogočil uporabo zdravila vsem, razen najbolj bogatim. S tem si je prislužil naziv »najbolj osovraženega človeka v Ameriki«, ogorčenje ameriške javnosti in bes takratne kandidatke za predsednico Hillary Clinton. A samooklicani Pharma Bro se je temu le smejal in objavljal posmehljive Youtube videe, v katerih se norčuje iz pacientov, v ozadju pa se sliši muzika iz Once Upon a Time in Shaolin. Ne srečo je v plošči užival le dve leti, saj je marca letos zaradi prevare z vrednostnimi papirji odšel za sedem let v zapor.

DIRTY MONEY

Zanimivo pri vsej zgodbi je to, da Shkreli ni bil prvi, ki je prišel na idejo, kako na novo definirati farmacevtsko podjetje. Netflixova odlična dokumentarna serija Dirty Money oskarjevca Alexa Gibneya gre globlje v ta primer in predstavi kanadsko podjetje Valeant, ki se je odločilo zapreti svoj razvojni oddelek in s tem logiko farmacevtskega podjetja obrniti na glavo. Posel so poenostavili do te mere, da so se začeli obnašati kot investicijska firma, ki je preprosto kupila manjša podjetja z uspešnimi zdravili, ceno zdravil čez noč podeseterila in pospravila dobiček v svoj žep. Kako so se potem iz dolgočasnega podjetja prelevili v pravo mafijsko združbo z neverjetnim spiskom prevar, je preprosto treba videti, saj ti gredo ob gledanju lasje pokonci.

Serija se med drugim posveti tudi Volkswagnovi prevari z dizelskimi emisijam in seveda materi vseh prevar – Trumpovi poslovni karieri.

»UGLEDNI« POSLOVNEŽI PADLI NA NIVO GANGSTERJEV

Serija se med drugim posveti tudi Volkswagnovi prevari z dizelskimi emisijami, pranju denarja mehiških drogeraških kartelov v banki HSBC, veliki borbi za dušo javorjevega sirupa v Quebecu in seveda materi vseh prevar – Trumpovi poslovni karieri. V vseh delih serije je koncizno prikazan padec »uglednih« poslovnežev na nivo gangsterjev, kakršni niti člani Wu Tang Clan niso nikoli bili. In dejstvo je, da bi si človek ob rednem prebiranju časopisov in gledanju tendencioznih TV-prispevkov (kaj šele ob prebijanju skozi vso internetno navlako) težko sam ustvaril tako jasno sliko teh afer, kot jo ponuja Gibney. Ob vseh nasprotujočih si informacijah oz. pametno lansiranih piarovskih dezinformacijah ter pomanjkanju časa to preprosto ni mogoče.

Vaš pogled na svet bo z ogledom dokumentarcev mnogo bolj jasen, pa še izognili se boste paniki, ki nam jo pretirano spremljanje novic povzroča.

Zato priporočam, da si vsak dan za novice vzamete samo pol ure časa, na koncu tedna pa raje pogledate kakšen dober dokumentarec. Vaš pogled na svet bo posledično mnogo bolj jasen, pa še izognili se boste paniki, ki nam jo pretirano spremljanje novic neizogibno povzroča. Čeprav se mi atomsko zaklonišče še vedno ne zdi slaba ideja.

>>>>>>

ŽIGA DROFENIK  nima pojma o notah in ne igra nobenega instrumenta, a kljub temu že več let dnevno živi z glasbo kot zastopnik multinacionalke Universal Music Publishing Group, kjer se ukvarja z glasbenim založništvom, avtorskimi pravicami Universalovih songwriterjev od Springsteena do Adele, soundtracki za oglase & filme ter občasnim bend managementom. V prostem času je zbiratelj cedejk in vinilk, ki se nikakor ne more navaditi na web streaming glasbe, kampanjski popotnik s šibko točko do arabskega peska, redni obiskovalec koncertne ponudbe ter informacijski junkie, ki za svoje dobro čisto preveč bere. Online ga najdete na Instagramu kot @ziga_podziga ali pod vodo v kranjskem bazenu, kjer jutra preživlja z nabiranjem kondicije, izogibajoč se naplavljenim upokojencem.

________________

Tule je še nekaj dobrih kolumn …

http://www.goodlifestyle.si/kolumna-cez-110-ulico/