SANDRA BAŠIĆ HRVATIN IN PETRA LESJAK TUŠEK O SLOVENSKEM NOVINARSTVU 

Piše: Leja Kovačič • Foto: osebni arhiv, Borut Krajnc 

Slovenska tiskovna agencija, Radiotelevizija Slovenija, Radio Študent … Žarišča, ki kažejo, v kako težkem položaju so danes slovenski novinarji.
A naši sogovornici, profesorica in medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin ter urednica časnika Večer in predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, opozarjata, da smo v brezno drseli že precej prej, preden smo začeli tja drveti. 

Sandra: Ne bi rada, da kdo verjame mitologiji, da je nekoč nekje obstajalo obdobje, v katerem so novinarji svoje delo opravljali brez kakršnih koli pritiskov. Tega obdobja ni bilo. Ta težava tudi ni nastala čez noč, težave so se kopičile leta, na koncu pa se je stopnjevalo v to, kar vidimo zdaj. Vse težave, za katere se je prej zdelo, da jih je mogoče nadzorovati, so se izkazale za nerešljive. Zdaj vidimo, da moramo kot družba storiti nekaj, da bodo novinarji lahko profesionalno opravljali svoje delo, če hočemo živeti v demokratični družbi. Besedo profesionalno bi rada stokrat poudarila, saj je to srž težav. Ni vse, kar je danes v javnem prostoru, novinarstvo. Ni vse, kar objavljajo mediji, novinarstvo. Novinarstvo je profesionalno delo v javnem interesu. Novinarji nam državljanom skušajo povedati, kje so težave, in nam razkriti tisto, kar želijo tisti, ki imajo moč, skriti. Zdaj je trenutek, ko se morajo državljani zavedati, da je za prihodnost družbe treba rešiti profesionalno novinarstvo, sicer kot družba ne bomo mogli preživeti. 

Sandra Bašić Hrvatin

Petra: Zdelo se je, da vrsto težav, s katerimi smo se srečevali v novinarstvu, še lahko pometamo pod preprogo. Že prej smo polzeli v prepad, zdaj pač drvimo. Ko so bili pritiski res siloviti, težnje po obvladovanju medijev in vzpostavitvi avtoritarnega režima pa nenehne, smo se šele zavedeli, kako hudo je. Če gledamo poročila o svobodi medijev, vidimo, da se je število groženj neodvisnim medijem dramatično povečalo po vsej Evropi. Vsakič znova se začudimo, ko v Evropi umre novinar. Novinarji umirajo, ker razkrivajo sumljive posle, ker so aktivni preiskovalni novinarji, oblast pa očitno želi reči prekriti za vsako ceno, tudi za ceno smrti. Zdaj je čas, da se nehamo ob tem čuditi. Vse, kar se dogaja, vodi natančno do teh reči. Zaskrbljeni smo lahko, da smo prišli tako daleč. Zadnji čas je, da zaščitimo profesionalno novinarstvo. Raje ne razmišljam, kam bi šli, če bi šli tudi mi v korak s populističnimi avtoritarnimi trendi. 

SOVRAŽNIKI DRŽAVE IN DRUŽBE? 

Sandra: Če se vedno zanašamo na to, da bo to rešil nekdo drug, se težave ne bodo rešile nikoli. Ne pozabimo, da imamo že dvajset let različne vladne koalicije, ki so obljubljale, da bodo urgentno spremenile medijsko zakonodajo. To se ni zgodilo. Ker je bilo vedno prezgodaj ali prepozno. Zdaj pa se moramo zavedati, da samo sprememba zakonodaje ne bo dovolj. Treba bo začeti razpravljati o kulturi ali bolje rečeno nekulturi, ki nas je pripeljala do točke, ko je postalo opravljanje novinarskega poklica tako zahtevno. Društvo novinarjev Slovenije je opravilo raziskavo, ki je pokazala, da so v še zlasti težkem položaju novinarke. Njihovo delo se ne ocenjuje po profesionalnih standardih, temveč glede na spol, njihov videz in njihove osebne okoliščine. Politiki so svojo strupeno in uničujočo politiko pripeljali tako daleč, da se na novinarje gleda kot na sovražnike države in družbe. A niso. V družbah, v kateri novinarji prijateljujejo s politiki, govorimo o avtoritarnih, totalitarnih sistemih. Novinarji so kritično uho, oko, glas ljudi. Ne bodimo naivni in ne mislimo, da bo nova oblast sprejela zakon in kot s paličico s čarobnim prahom vse uredila. Govorimo o ligranskem političnem delu, v katerem je treba obsoditi vse oblike sovraštva proti ljudem, ki opravljajo svoj poklic ali pa so kritični do tega, kar se v družbi dogaja. Postaviti moramo temelje strpne razprave, v kateri se ljudje ne bodo bali, da bodo napadeni le zato, ker bodo nečemu nasprotovali.

Petra Lesjak Tušek

Petra: V zadnjem času smo bili res priča zasmehovalnim kampanjam, ki so bile še zlasti uperjene v ženske. Novinarke so diskreditirali, ker so ženske, in tudi zasebno, cilj pa je bil, da bi informacije teh novinark postale ničvredne. Takšno hujskanje ali bolje rečeno hojskanje je pustilo posledice. Verjetno bi se proti temu lahko bolje borili, morda smo naredili premalo, a težava našega boja je, da smo vsi hkrati vpeti tudi v svoje profesionalno delo. Naše temeljno sredstvo boja ostajajo naši teksti, prispevki, naša verodostojnost. Če tega nimamo, nimamo več argumentov. Pri opravljanju svojega dela moramo biti dobri in strokovni. Nova oblast zdaj obljublja, da bodo najprej vložili zakon o RTV, da bodo uredili to žarišče. Tam vidimo strupene zamere, hudobijo, ki se je moramo skupaj z nesposobnostjo še zlasti bati. RTV je mini žarišče vsega, kar se dogaja v družbi. 

Sandra: Rada bi, da ne pozabimo, da je bila pred RTV žarišče Slovenska tiskovna agencija, ki so jo skušali povsem nančno izčrpati, degradirati, novinarje prisiliti, da ne opravljajo svojega dela. Zdržali so tudi zato, ker so imeli tako veliko podporo javnosti. Videli smo situacijo, ki je edinstvena v Evropi, ljudje so namreč zbirali denar, ker so prepoznali pomen STA. Kar se zdaj dogaja na RTV, pa je slika družbe v malem. Vse skupaj je videti kot slaba predstava s slabimi režiserji, igralci in scenografi. Dobili smo ogledalo, da vidimo, kaj se zgodi, ko popustijo mehanizmi, ki zagotavljajo, da javna ustanova deluje v interesu vseh ljudi. Zgodi se politični desant, v katerem ključne položaje prevzemajo ljudje, ki so zamerljivi in gledajo le na svoje interese. Ne pozabimo pa tudi na težave, ki jih imajo Radio Študent in lokalni mediji. Lokalni mediji so prvi branik, ki nadzira politiko na lokalni ravni. Največ poskusov koruptivnega delovanja je prav na lokalni ravni. Tu so še komercialni interesi, mediji niso tako dobičkonosni, kot so lastniki pričakovali, in ti zdaj pričakujejo, da bodo mediji reševali ekonomski položaj lastnika, v resnici pa bi morali lastniki v medije vlagati več denarja. Na koncu pa pridemo do odgovornosti politike, ki sistematično uničuje zaupanje v vse institucije, ki bi morale v državi opravljati nadzorno vlogo. Ko ljudje ne zaupajo politiki, medijem in znanosti, imamo kot družba velike težave. Naloga politike torej ni, da spremeni zakonodajo, temveč da spremeni odnos do medijev. 

ZGODBE SO MED LJUDMI, TJA MORAMO NOVINARJI 

Sandra: Za večino pomembnih stvari v življenju potrebuješ dve stvari, to sta razum, da kritično premišljuješ, in srce. Enako velja za novinarstvo. Treba je podpreti mlade novinarje. Prav je, da imajo mentorje, ki jih zavarujejo, jim preprečijo, da sprejmejo napačne odločitve, ker imajo premalo izkušenj. Država, ki ni plačevala STA, je dolžna ta denar povrniti. Denar, ki so ga ljudje zbrali s prostovoljnimi prispevki, pa naj se nameni za štipendije za mlade novinarje. Ko sem jaz študirala, so mladi novinarji v redakciji dobili mentorja, imeli so več časa za razvoj. Danes pa so porinjeni, da poročajo o zadevah, o katerih nimajo pojma. Tudi to je način, kako izvajaš pritiske na novinarje. Ko novinarji le grebejo po površju, prave težave ostajajo zakrite. Na mlade ljudi apeliram, da je ta poklic časten, družba potrebuje novinarstvo, kot potrebuje javno šolstvo in zdravstvo. Država pa tega ne sme prepuščati trgu, dolžna je podpirati kakovostno javno novinarstvo. Država nima svojega denarja, stranke nimajo svojega denarja, ta denar je javni denar, zato je zelo pomembno, kako se porablja, ne pozabimo na to. 

Petra: V mlade je treba vlagati, denar, ki je bil zbran z donacijami za STA, je delno usmerjen v izobraževanje mladih novinarjev. Mladi morajo čim prej začeti delati v redakcijah, tam se naučiš osnov, a to ne more biti zastonjkarsko, polprostovoljno delo. Mentorstva so nujna. Pri nas na Večeru nimamo več prekarnih oblik dela. Trudimo se tudi delati z mladimi novinarji. Prav je, da jih navdušimo, da gredo na teren. Zadnja leta smo preveč za računalniki, produciramo vsebine, za katere upamo, da jih bo kliknilo čim več ljudi. Novice je treba sestaviti čim bolj hitro, brez dodatnih virov in pojasnil, le da je hitro narejeno in da je naslov mikaven. To škodi novinarstvu, novinarji morajo na teren. Prav je, da gremo do ljudi. Večina ljudi nima dostopa do kapitalskih in političnih vzvodov. Zgodbe so med ljudmi, tja moramo novinarji. Morda se sliši poetično, a to je lepa plat novinarstva. To je eden najtežjih, a hkrati eden najlepših poklicev. Ob vseh pritiskih je svoboden. Če imaš znanje, na katerem temelji tvoje delo, se ne pustiš ustrahovati. Ni leve in desne strani, v kateri nas ves čas potiskajo, je le prava stran. Če v svoji biti ne čutiš, da bi rad bil na pravi strani, in če nimaš žara, strasti za to delo, motiva, da se dokoplješ do bistva stvari, novinarstvo ni poklic zate.