Špela Leskovic in Aleš Košak sta AKSL arhitekti
Prefinjena moderna podoba restavracij Robba, Valvas’or, Evergreen, Element v Ljubljani ali Rožmarin v Mariboru, pa kavarna Rog in Cafe 13 v Ljubljani. To je le nekaj projektov Aleša Košaka in Špele Leskovic, ki svojo zgodbo gradita že od leta 2000. V biroju AKSL arhitekti ustvarjata izvirne projekte v arhitekturi, projektiranju in oblikovanju interiera poslovnih prostorov, hotelov, restavracij in barov, kavarn, knjigarn in butikov.
Projekti biroja AKSL arhitekti so se predstavili na različnih razstavah (Oris ideja, ki je gostovala v Zagrebu, Brežicah, Splitu, na Reki, v Zadru in Firencah; Arhitektura Inventura v Ljubljani leta 2005, 2006, 2007, 2011 in 2015). Leta 2008 je bil biro nominiran za Plečnikovo nagrado z ureditvijo restavracije Rožmarin v Mariboru, leta 2016 pa je na Mesecu oblikovanja za restavracijo Robba v Ljubljani dobil nagrado za interier leta. Danes ima ta tandem dve pisarni; glavno na Dunaju, ki je postal njun novi dom, in v Ljubljani, kamor se vedno znova vračata. Zadnji dve leti pa, ko je le mogoče, po navdih skočita v Italijo, kjer sta si uredila stanovanje v tržaški četrti Barriera Vecchia, v katerem je bila prej ginekološka ambulanta.
ALEŠ KOŠAK IN ŠPELA LESKOVIC
ARHITEKT JE TUDI PSIHOLOG
Dunaj je že od nekdaj privlačil arhitekte, urbaniste, gradbenike, tudi slovenske – Plečnika, Fabianija, Podrecco, še pred tem je tam gradil Jožef M. Šemerl oziroma Schemerl von Leythenbach. Avstrijska prestolnica vabi s številnimi zgodovinskimi znamenitostmi, umetniškimi zbirkami, izjemno glasbeno dediščino, veličastnimi palačami, muzeji, katedralami in arhitekturnimi posebnostmi, kot je denimo blok Hundertwasser, ki ji dajejo poseben čar. Nudi najboljšo kakovost za življenje in zadnje desetletje zaseda prva mesta številnih lestvic, denimo v revijah Monocle in The Economist.
»Dunaj je že vrsto let v vrhu svetovnih prestolnic po kakovosti življenja in odločitev za premik ni bila težka,« na vprašanje, zakaj Dunaj, odgovori arhitekt Aleš Košak. »Je prestolnica svetovne kulture in kulturne dediščine, ponuja pester in aktualen izbor najrazličnejših zvrsti umetnosti vse leto.« Kot bi k temu dodal še avstrijski pisatelj Karl Kraus, so ulice Dunaja tlakovane s kulturo, ulice drugih mest pa z asfaltom. In res se zdi, kot da so vse stavbe in palače v njem del zgodovine, od baroka do modernejše arhitekture, središče pa diha s kulturo. »Tako kot v Ljubljani sva tudi na Dunaju želela živeti v bližini centra. Všeč sta nama bližina muzejev in večje nakupovalne ulice, mestnih parkov in boemski pridih soseske. V njej prebiva veliko igralcev, oblikovalcev, arhitektov.« V eni svojih kolumn je njegova žena Špela Leskovic zapisala, da jo na Dunaju najbolj očarajo kavarne, tako zgodovinske, muzejske kot moderne ali konceptualne, vse so zanjo laboratorij za interierski eksperiment, kot kakšna psihološka študija človeka v določenem prostoru. »Arhitekt vsekakor mora biti dober psiholog, znati mora prepoznati želje, vzgibe in vse neizrečene misli svojega naročnika,« izpostavi Košak. »Z večino naročnikov stkemo vezi, ki niso vedno zgolj poslovne, včasih postanejo tudi prijateljske.« To še posebno velja pri zasebnih naročnikih in urejanju njihovega novega doma. »Pri projektu hiše Ž je bil odnos z naročnikoma zelo iskren, vsi smo bili odprti za pogovor, kar pripelje do popolnega zaupanja. Ko prepričaš naročnika in pridobiš njegovo zaupanje, po najinih izkušnjah nastanejo najboljše in najlepše stvari.«
KUHINJA V TRSTU
OBLIKOVANJE INTERIERA TEMELJI NA ZGODBI
Biro AKSL arhitekti je opremil več restavracij, za interiere so bili nominirani za različna priznanja (Plečnikovo, za nagrado contract world …) in na Mesecu oblikovanja prejeli nagrado za najboljši interier v restavraciji Robba v Ljubljani. Njihov poseg v prostor vedno ustvari posebno atmosfero v lokalu. »Pri oblikovanju notranjosti sta pomembni njegova zgodba in vizija obiskovalcev. Z naročniki tesno sodelujemo do konca projekta, ves čas jim svetujemo, jih usmerjamo in pomagamo pri odločitvah.« Podobno velja za njihove hotelske projekte, v katerih so sodelovali z avstrijskimi BWM Architekten (hotel Lev v Ljubljani in hotel La Luise v Bruslju, ki je del francoske verige Sofitel). »Pri hotelih je v primerjavi z lokali trajanje izkušnje uporabnika daljše in bolj intenzivno. Zelo se posvečamo temu, kako oblikovati zgodbo prostora in doseči za uporabnika najboljšo izkušnjo doživljanja prostora s poudarki, nostalgijo, v nepričakovanih prostorih, ‘instagramskih’ kotičkih.« Strinjala sva se, da pogosto preveč posplošujejo, kdo je turist v Ljubljani, ko se recimo kot najbolj šarmanten hotel v Ljubljani ponuja »secesijski« Union. »Turiste dostikrat podcenjujemo in jim ponujamo poceni, banalno, skomercializirano izkušnjo oddiha. Pozabljamo, da jih je večina najverjetneje prepotovala že kar dobršen del sveta in da jih naš delček secesije ne bo šokiral. Zgodbo hotela je treba graditi na inovativni, drugačni in zlasti iskreni izkušnji,« še poudari arhitekt. To je tudi razlog, da v biroju vedno intenzivno sodelujejo z naročniki, tako slovenskimi kot tujimi, prijatelji in vsemi drugimi, ki v času projekta to šele postanejo. »Naši pretekli in sedanji slovenski naročniki so v glavnem fizične osebe ali manjša podjetja. Z večino smo vzpostavili dobro in dolgotrajno sodelovanje.« Košak dodaja, da so nekatere razlike pri sodelovanju v tujini le prisotne, predvsem pri načinu poslovanja in vodenja projektov pri večjih podjetjih in delniških družbah. »V tujini je pristop k projektom resnejši, vloge in odgovornosti jasno razdeljene, za projekt skrbi projektni menedžment, projektno skupino pa sestavljajo specialisti z več področij.«
STANOVANJE V TRSTU
ELEGANTNI TEMNI TONI IN OBLIKOVALSKI KOSI
Pred kratkim je biro v tržaški meščanski palači preuredil stanovanje za svetovljanko, ki živi med Dunajem in Trstom, kar so upoštevali pri prenovi. Atmosfera stanovanja združuje mediteransko in srednjeevropsko estetiko v prefinjeno kompozicijo. Mesto je osvojilo tudi Košaka in Leskovičevo. »Trst je bil najin drugi dom že v rani mladosti, tja sva prihajala s svojima družinama na izlete konec tedna. Danes ga dobro poznava in se v njem počutiva domače.« Lotila sta se prenove stanovanja v četrti Barriera Vecchia, ki je bilo nekoč običajna bela ginekološka ambulanta, zdaj pa z izvirnimi okni in vrati diha v umirjenih sivih in zelenih tonih. Še črna kuhinja z bleščečimi belimi ploščicami ustvarja prijeten kontrast, ki ne daje občutka turobnosti. »Temne barve dodajo prostoru udobnost in prijetno počutje. Ljudje se pogosto napačno otepajo črnih ali temnejših tonov, ker jih povezujejo z morbidnostjo,« razlagata. »Midva jih povezujeva z udobnostjo, umirjenostjo in eleganco.« Tržaško stanovanje je fotografiral Giacomo Basile, sicer pa se pod fotografije njihovih projektov podpisujeta tudi arhitekta in fotografa Miran Kambič in Janez Marolt. »Sodelovala sva z najrazličnejšimi fotografi, tako slovenskimi kot tujimi. Pri vsakem projektu teživa k temu, da za končno upodobitev najdeva fotografa, ki bo znal najine ideje in želene občutke prostora preliti v sliko.« Fotografija vpliva na to, kako ljudje doživljajo arhitekturne prostore, to velja tudi za današnje digitalne čase.
HIŠA Ž
Zanju je oblikovanje interiera arhitektura, ki se zgodi znotraj neke arhitekture, zato je vsaj detajl pomemben. V njunem tržaškem stanovanju je veliko starih kosov pohištva, tudi zložljiva stola Rex, prej last Košakovih starih staršev, in jih lahko opazite pri nekaterih drugih njunih projektih. »Stoli Rex naju spremljajo že od začetka, pa naj bo to zapuščina sorodnikov, najdbe s kosovnih odpadov, nakupi iz druge roke, poročno darilo prijateljev ali izbrani kosi zadnjih kolekcij priznanih oblikovalcev.« Oba sta ljubitelja lepega, zato je vsak kos pohištva premišljeno izbran, tako pri opremljanju javnih kot zasebnih prostorov. Posebna strast so stoli. »Težko pa bi rekla, da imava kultni objekt, ki je stalnica v projektih. Ves čas spremljava sodobno oblikovanje in odkrivava še nepoznane oblikovalce in njihove umetniške objekte.« Strinjata se, da je najtežje urejati lastno stanovanje, ker je še toliko več idej in rešitev. Nista pa vezana le na en »dom«, stanovanje imata v Ljubljani, na Dunaju, v Trstu. »Doma se počutimo povsod, kjer najdemo prostor, ki nam je všeč in si ga preuredimo v dom. vrednosti za lastnike.«
Piše: Kaja Komar, Foto: AKSL arhitekti