Mesto sonca, morja, (sodobne) arhitekture, umetnosti in kulinaričnih užitkov
Piše: Aleš Čakš . Foto: Aleš Čakš (naslovna fotografija: Casa Batlló)
Ne spomnim se več, kdaj sem bil prvič v Barceloni. Skoraj prepričan pa sem, da je to tisto mesto v tujini, kjer sem bil v življenju največkrat. Vedno z razlogom. Nikoli poslovno, le zasebno, zaradi mnogoterih užitkov, ki jih mesto ponuja.
Ko sem slišal pesem Barcelona v izvedbi Freddija Mercuryja in operne dive Monserrat Caballé, ki je naznanjala poletne olimpijske igre leta 1992 v Barceloni, sem vedel, da mi to mesto ne bo ušlo. S prvim partnerjem sva nekaj let po tem – če dobro pobrskam po spominu, je bilo to okoli leta 1996 – odpotovala v Barcelono in se nemudoma zaljubila v mesto sonca, kjer pa nikoli ni prevroče, mesto morja, izvrstne sredozemske kulinarike, odličnih muzejev in galerij, (sodobne) arhitekture in radoživih ljudi.
Pred prvim potovanjem v Barcelono sem velikokrat slišal, kako da je Katalonija nevarna za turiste, saj da zlasti na znameniti Rambli tatovi 24 ur na dan prežijo nanje. Pa tudi, da se je vse to po olimpijskih igrah spremenilo na boljše. In se res je, prvič, pa tudi velikokrat pozneje na mojih rednih obiskih mesta, se nikoli nisem počutil ogroženega, a se je v zadnjih letih s silovitim porastom turistov to žal spet spremenilo. Na manjše ulice ob Rambli so se zaradi čedalje več turistov spet vrnili tatovi in džankiji. Škoda. Morda pa Barcelona potrebuje nove olimpijske igre.
Barcelona + Sitges
Gotska četrt s katedralo, čudovite stvaritve arhitekta Antonia Gaudija – Sagrada Familia, Casa Batlló, La Pedrera (Casa Milà) -, Barceloneta, Paseig de Gracia, osrednja tržnica, tapasi, muzej sodobne umetnosti (Macba), vse to in še marsikaj več so razlogi, da sem se po 11 letih premora leta 2023 spet začel vračati v Barcelono, ki ji domačini radi rečejo tudi Barca. Za vnovično vračanje in odkrivanje Katalonije pa ni razlog samo Barca, temveč tudi manjše obalno mestece Sitges, ki je že desetletja tudi evropska gejevska meka.
Sitges nima samo kilometrskih peščenih plaž, ugodne klime in prijetnega vzdušja v neštetih mini ulicah, ima nemalo super restavracij in lokalov ter modnih trgovin in t. i. trgovin s konceptom, pa tudi enega najbolj znanih festivalov znanstveno-fantastičnih filmov. Pika na i mesta je tudi srednjeveška cerkev s fantastičnim pogledom na morje in mesto. Vedno, ko sem v Sitgesu, preprosto pozabim na tegobe življenja in se prepustim hedonizmu, ki ga mestece ponuja na vsakem vogalu.
(Kulinarična) razvajanja
Lani sem v Barceloni prvič odkril četrt El Born. V njej je vse, kar hedonist potrebuje: dizajnerski lokali z lokalno hrano (denimo Puntal), prodajne galerije in delavnice s slikarsko umetnostjo in unikatnim nakitom, ozke skrivnostne uličice z zanimivimi trgovinicami, mini zelene trge za umik pred soncem in predvsem sproščeno vzdušje.
V Barceloni sicer najraje jem v restavraciji La Rita (Calle Aragó). Kakovost hrane je na visoki ravni za presenetljivo ugodne cene, dnevna kosila (predjed, glavna jed, sladica in penina ali kava) pa stanejo celo manj kot 15 evrov! Nasproti te restavracije je še ena z navdihujočo lokalno kulinariko za samo nekaj evrov več: Madrid Barcelona. V obeh restavracijah so še posebej slastne ribje jedi.
Za hiter in okusen obrok med potepanjem po mestu čez dan je super izbira znamenita tržnica La Boqueria na Rambli. Tržnica vrvi od mamljive hrane okusov, vonjav, barv in ljudi. Po kulinaričnem hedonizmu pa najbolj prija sprehod po Barceloneti in skok v morje.
Hasta pronto, Barca! Do kmalu, Barcelona!