Med prijatelji, znanci in še posebej v naši družini se strinjamo, da imamo radi vino. Vedno, kadar se dobimo, je med nami sicer kdo, ki raje popije kaj drugega, vendar je na naših mizah vino načeloma na prvem mestu.
Gremo v Vipavo
Kot je med Slovenci v navadi, najraje pijemo zunaj, pred časom pa smo z družbo ugotovili, da bi raje kot posedali po lokalih, doživeli nekaj drugačnega. Z vinom, seveda. In prijateljica je pobrskala po spletu. Poslala nam je spletno stran https://wine-tours-slovenia.com in nas vprašala, če smo za. Soglasni smo bili, da je vinska pot v Vipavo nekaj, kar bi lahko preizkusiti. Lahko bi šli sicer s svojimi avtomobili in v lastni organizaciji, pa se med nami ni javil nihče, ki bi se odpovedal degustaciji najboljših vipavskih kapljic zaradi vožnje nazaj. Pa tudi preveč nas je bilo za en avto. Tako se nas je osem prijateljev in prijateljic prijavilo na vodeni vinski izlet v Vipavsko dolino. Res, tudi nam se je zdelo malo smešno in nenavadno, pa vendar smo se odločili za drugačen izlet na vinorodni zahod domovine. Z avtobusom iz Ljubljane. In vodnikom. “Čista eksotika”, smo rekli. In smo šli.
“Lahko bi šli sicer s svojimi avtomobili in v lastni organizaciji, pa se med nami ni javil nihče, ki bi se odpovedal degustaciji najboljših vipavskih kapljic zaradi vožnje nazaj.”
Najlepše je piti vino tam, kjer nastaja
Wine tour pomeni pot z mini avtobusom, zgovoren vodnik sommelier, očarljiva Primorska pokrajina, sprehod skozi vinograd in veliko novega znanja o vinu, ki se bo iz teorije kmalu prelilo v prakso. Končna postaja – Vipava. Prijateljica je bistro opazila, da jo Vipava spominja na Benetke, kar so nam domačini potrdili. Toplo so nas sprejeli prvi vinarji. Ob sprehodu skozi njihovo vinsko klet so se nam cedile sline in skrajni čas je bil, da vse, o čemer so nam pripovedovali, preizkusimo. V polmraku soja sveč se je zasvetil kozarec in je steklo je prvo vino. Belo, potem rdeče, še eno rdeče in oranžno. Vmes pršut, siri, olive, fige, domači kruh, vonjanje vina, okušanje, ugotavljanje arom, poslušanje zgodb o vinarski družini, o vinu in nazdravljanje. Meni je bila všeč tista rebula, njemu zelen, njo je očaralo oranžno vino in tako dalje. O tem smo govorili, izmenjavali mnenja, odkrivali okuse, tekmovali v tem, na kaj nas spominja sleherni požirek, in kako dobro smo se odločili, da okušamo vino tam, kjer nastaja. Da nas vodijo ljudje, ki so te žlahtne okuse ustvarili in ki nam predstavljajo svoj svet, kot bi se poznali od nekdaj. In že smo se odpravili do druge vinske kleti.
____________________________
Preberite še….